Obnova okljukov potoka Stržena
Obnovili bomo nekdanji dvojni meander Stržena (Jezerščice) na odseku Beli breg, ki so ga nekoč regulirali - zasuli so oba meandra, strugo pa spremenili v raven kanal, po katerem je voda hitreje odtekala. Z obnovo bomo strugi vrnili njen naravni potek in s tem dosegli, da se bo voda dlje časa zadrževala v strugi. Tako se bo povečala vodna površina, posledično se bo okrepila samočistilna sposobnost potoka, izboljšale pa se bodo tudi življenjske razmere za vodne ptice, kot sta naši Natura 2000 vrsti raca kostanjevka in mala tukalica.
Foto: Miha Jernejčič
Poleg tega bo obnova vplivala na izboljšanje stanja ohranjenosti habitatnega tipa (HT) presihajoča jezera, ki ga prav tako varuje evropska direktiva o habitatih. Habitatni tip je tip življenjskega prostora rastlinske in živalske združbe, ki se pod vplivom različnih neživih dejavnikov razvije na določenem območju.
V preteklosti je bilo kar nekaj poskusov izsušitve Cerkniškega jezera. Poskušali so tudi z regulacijo večih vodotokov. V prejšnjih letih smo v okviru projekta LIFE Presihajoče Cerkniško jezero obnovili stare struge potokov Goriški Brežiček in Tresenec, tokrat pa v okviru našega projekta KRAS.RE.VITA in projekta LIFE Stržen obnavljamo dva odseka potoka Stržen.
Že obnova enega odseka vodotoka bo imela znaten učinek na obnovo vodne dinamike in ekosistema presihajoče jezero, obnova obeh odsekov pa se bo odražala na še večjem območju. Izvedba obnove (renaturacija) vseh v preteklosti izvedenih regulacij vodotokov Cerkniškega jezera v okviru enega projekta v obdobju štirih let ni izvedljiva, saj gre za zahteven in zapleten projekt, ki je močno odvisen od vremenskih razmer. Te namreč narekujejo periodiko presihanja vode na Cerkniškem jezeru in določajo čas, ki bo na voljo za izvedbo posega v posameznem letu.
Plavajoči pomoli - pontoni (ni bilo izvedeno)
V osrednjem delu jezera največjo grožnjo predstavlja plovba, saj ta ogroža ptice v času njihovega gnezdenja. Plovba nikakor ni prepovedana, a je prav, da poznamo pravila obnašanja. O tem govori Odlok o plovbi, ki je stopil v veljavo 17.10.2015. V okviru projekta smo načrtovali gradnjo plavajočih pomolov – pontonov, s katerimi bi plovbo preusmerili stran od občutljivih območij.
Vendar se je v času načrtovanja pontonov izkazalo, da načrtovan način postavitve pomolov v obliki pontonov ni ustrezen, saj ne upošteva specifik jezera, povezanih predvsem z debelo ledeno skorjo, ki v zimskem času lahko nastane tudi večkrat. Iz Elaborata o preveritvi možnosti postavitve pomolov na Cerkniškem jezeru (februar 2020), ki smo ga naročili, izhaja, da zaradi specifike presihajočega jezera in rednega pojavljanja ledu ob upoštevanju pogojev za postavitev enostavnega objekta, pomolov ni možno umestiti na Cerkniško jezero. Na podlagi tega strokovnega mnenja smo se odločili postavitev pomolov opustiti in sredstva preusmeriti v druge aktivnosti.
Ptičje opazovalnice, učna pot Drvošec in Koščeva pot
Obiskovalce bomo pritegnili na zanimive poti, s katerih se odpirajo lepi pogledi na jezero. Ob poti bomo postavili ptičje opazovalnice in »doživljajske« pripomočke, s katerimi bodo izletniki na zanimiv, interaktiven način spoznavali bisere Cerkniškega jezera. Poti, ki so več kot učne poti, bodo obiskovalce preusmerjale z območij, kjer gnezdijo ogrožene vodne ptice ali kjer redno prehajajo zveri in od tam, kjer raste občutljiva vegetacija blatnih tal – vse to so pomembni deli presihajočega Cerkniškega jezera. Usmerjanje turističnega obiska je nujno tudi zaradi dejstva, da to območje vsako leto obišče večje število izletnikov.
Poln naslov varstvenega cilja: "Izboljšanje stanja ohranjenosti HT presihajoča jezera in habitata vrst kostanjevka (Aythya nyroca) ter mala tukalica (Porzana parva/Zapornia parva)
Izboljšanje stanja nizkih barij
Gospodarjenje z zemljišči na območjih nizkih barij se opušča, saj jih je zaradi izjemno zahtevnega terena (menihi, velika namočenost terena) težko vzdrževati. Posledica tega je, da se bazična nizka barja tudi na Cerkniškem polju zaraščajo z lesno vegetacijo. Na ta način izginjajo vse redkejši habitati, ki so življenjski prostor ogroženih rastlin kot so munci (Eriophorum spp.), srhki šaš (Carex davalliana), močvirska kukavica (Orchis palustris), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis) in živali, kot sta ptica kozica (Gallinago gallinago), dokaj redka gnezdilka, in metulj sviščev mravljiščar (Maculinea alcon).
Foto: Jošt Stergaršek
Edini način za trajno vzdrževanje oziroma ohranjanje tega habitatnega tipa (HT) nizka barja je pozno poletna košnja, s katero se zelnatim vrstam rastlin omogoči, da zaključijo svoj življenjski krog (odvržejo seme), hkrati pa preprečuje lesnim vrstam, da bi se razrasle. Notranjski park lahko zagotavlja trajno gospodarjenje zgolj z lastnimi zemljišči, zato je v okviru tega varstvenega cilja predviden odkup vsaj 1 ha zemljišč. Z odkupom in ustreznim upravljanjem bomo preprečili izgubo in še povečali površino tega redkega in občutljivega HT, saj bodo v okviru tega ukrepa odkupljena zemljišča v slabem ali neugodnemu ohranitvenem stanju in bodo obnovljena.
HT - Habitatni tip je tip življenjskega prostora rastlinske in živalske združbe, ki se pod vplivom različnih neživih dejavnikov razvije na določenem območju.
Poln naslov varstvenega cilja: »Izboljšanje stanja ohranjenosti HT nizkih barij«
Izboljšanje stanja vlagoljubnega visokega steblikovja
Visoko steblikovje je poseben tip življenjskega prostora (habitatni tip), kjer uspevajo vlagoljubne zeljnate rastline, visoke skoraj kot srnjak. Tudi ta habitatni tip se sčasoma zaraste z lesnimi vrstami (grmovjem, drevesi), s tem pa izginejo tudi mnoge ogrožene rastline in živali, ki so vezane nanj.
Foto: Slavko Polak
Kjer je stanje vlagoljubne združbe visokih steblik ocenjeno kot neugodno, bomo na 4 ha zemljišč obnovili specifične lastnosti, strukture in procese tega tipa življenjskega prostora. Pri tem bomo sledili naslednjim korakom obnove:
- odkup 4 ha zemljišč
- ročna odstranitev lesne vegetacije (posamezna drevesa in večji grmi)
- mulčenje grmovne zarasti in ponovitev mulčenja
- aktivna komunikacija z deležniki – kmeti
Poln naslov varstvenega cilja: »Izboljšanje stanja ohranjenosti HT vlagoljubno visoko steblikovje«
Izboljšanje stanja travnikov z modro stožko in bazičnih nizkih barij
Na Cerkniškem jezeru lahko opazujemo zanimiv preplet mokrotnih travnikov z modro stožko in bazičnih nizkih barij. Glavni razlog za izginjanje teh dveh tipov življenjskih prostorov je opuščanje rabe tal, torej opuščanje gospodarjenja z zemljišči. Zaradi opustitve košnje se ta habitatna tipa zaraščata z lesnimi vrstami, s tem pa specifične travniške in barjanske vrste izgubljajo svoj življenjski prostor.
Foto: Slavko Polak
Tako oligotrofni mokrotni travniki kot nizka barja so življenjski prostor ogroženih rastlin (orhidej in ostričevk) in kvalifikacijskih vrst ptic za Natura 2000 območje Cerkniško jezero, kot so kosec (Crex crex), prepelica (Coturnix coturnix), poljski škrjanec (Alauda arvensis), rdečenogi martinec (Tringa totanus), veliki škurh (Numenius arquata) in kozica (Gallinago gallinago) ter množice drugih živali.
Območje projektne aktivnosti, kjer se prepletata obravnavana HT je v lasti Agrarne vaške skupnosti Dolenje Jezero, ki svojih zemljišč ne prodaja, je pa pripravljena pri obnovi sodelovati. Pridobili smo njihovo soglasje in pripravili načrt za obnovo teh dveh HT na njihovih zemljiščih. Gre za poplavne travnike in bazična nizka barja v zaraščanju na območju med Rešetom, Vodonosom, Retjem in Ribiškim kotom jugovzhodno od vstopne točke pri kraju Dolenje Jezero. Aktivnosti za doseganje tega varstvenega cilja bomo izvajali na območju 10 ha, kjer sta ciljni HT v slabem stanju.
Postopek obnove specifičnih lastnosti, strukture in procesov HT travniki s prevladujočo modro stožko smo razdelili na naslednje korake:
- ročna odstranitev lesne vegetacije (posamezna drevesa in večji grmi)
- odstranitev grmovne zarasti z mulčenjem
- pozna košnja
- spremljanje učinkov izvedene obnove HT
HT - Habitatni tip je rastlinska in živalska združba, ki se pod vplivom neživih dejavnikov oziroma v povezavi z njimi razvije na določenem območju.
Poln naslov varstvenega cilja: »Izboljšanje stanja ohranjenosti HT travniki s prevladujočo modro stožko in bazična nizka barja«
Izboljšanje življenjskega prostora kosca
Glede na število pojočih samcev kosca je območje presihajočega Cerkniškega jezera najpomembnejše območje za to ogroženo vrsto ptice v Sloveniji. Podatki o številu pojočih koscev na Cerkniškem jezeru so rezultat 24-letnega neprekinjenega monitoringa te vrste, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kosec se pojavlja praktično po celotnem območju presihajočega Cerkniškega jezera z izjemo gostih trstičij na območju Zadnjega kraja in Trščenke.
Foto: Tomaž Mihelič
Raven svet z obsežnimi območji visokega šašja, ki se prepleta s poplavnimi travniki z modro stožko, zaplatami bazičnih nizkih barij in hidrofilnih združb visokih steblik ter tu in tam raztresenimi vrbovimi grmi ob vodotokih, je idealen življenjski prostor za kosca in nekatere druge vrste ptic, vezane na tak tip travišč in mokrišč. Zaradi dinamike presihanja Cerkniškega jezera je velikost območja, primernega za gnezdenje, vsako leto drugačna, zato število pojočih samcev med leti niha. V povprečju vsako leto zabeležimo okoli 70 pojočih samcev.
Glavno grožnjo populaciji kosca na tem območju še vedno predstavlja opuščanje gospodarjenja z zemljišči, torej opuščanje košnje. Posledica je zaraščanje zemljišč z lesnimi vrstami oz. izginjanje ustreznega habitata za kosca. Vse večji negativni vpliv na gnezdečo populacijo kosca ima tudi nenadzorovan obisk.
Cerkniško jezero vsako leto obišče vedno večje število ljudi, ki zaradi odsotnosti usmerjanja in nizke osveščenosti prodirajo v osrčje gnezditvenega območja kosca in motijo gnezdenje.
Postopek doseganja tega varstvenega cilja smo razdelili na naslednje korake:
- odkup vsaj 65 ha zemljišč, ki so podvržena močnemu zaraščanju
- mulčenje grmovne zarasti na teh zaraščenih zemljiščih
- vzpostavitev pozne poletne košnje na teh zemljiščih (po 1. avgustu)
- ureditev usmerjevalno interpretacijske pešpoti
- spremljanje učinkov izvedene obnove HT
Poln naslov varstvenega cilja: »Izboljšanje stanja ohranjenosti habitata kosca«
Izboljšanje stanja življenjskega prostora pisane penice
Pisana penica je vezana na grmišča, oz. na preplet grmišč z nizkimi barji in s travišči na vlažnih tleh. Ogroža jo izguba in spreminjanje življenjskega prostora. Prostor, kjer se prehranjuje, izginja zaradi opuščanja rabe kmetijskih zemljišč, zaradi česar se vlažni travniki in nizka barja zaraščajo z grmovjem. Njen gnezditveni habitat pa izginja, saj se grmovje, v katerem gnezdi, postopno razvija v gozd, temu pa se pisana penica praviloma izogiba.
Foto: Borut Rubinić
Pisana penica (Sylvia nisoria) gnezdi predvsem na severnem in zahodnem robu Cerkniškega polja. Pojoči samci so bili zabeleženi na območjih grmišč jugozahodno, južno in jugovzhodno od kraja Dolenje Jezero (Jezerska gmajna, Rešeto, Vodonos, Retje).
Pri ukrepih za doseganje zastavljenega varstvenega cilja bo potrebno ohranjati travišča in nizka barja, kjer bo pisana penica našla dovolj hrane (nevretenčarjev), obenem pa bo potrebno vzdrževati grmišča na določeni sukcesijski stopnji, ki pisani penici ustreza za gnezdenje. Z drugimi besedami: grmiščem, kjer gnezdi, ne bomo smeli pustiti, da se razrastejo in spremenijo v gozd.
Postopek izvedbe tega varstvenega cilja smo razdelili na naslednje korake:
- odkup vsaj 2 ha zemljišč,
- priprava načrta za izvedbo posegov za izboljšanje gnezditvenega habitata pisane penice,
- redčenje, odstranjevanje in mulčenje lesne zarasti z odkupljenih zemljišč,
- vzdrževanje grmovne zarasti (obrezovanje, mulčenje, košnja),
- spremljanje učinkov izvedene obnove HT.
Poln naslov varstvenega cilja: »Izboljšanje stanja ohranjenosti gnezditvenega habitata pisane penice«
Obnova življenjskega prostora velikega pupka
Na obrobju Cerkniškega polja sta dva naravna življenjska prostora, kjer se veliki pupek razmnožuje. To sta Godešev in Pucinov laz. Nedavno je bil veliki pupek najden tudi na območju Retja, a tu naseljuje sekundarni habitat, ki je nastal kot posledica gradbene aktivnosti na ograjenem pašniku.
Foto: Benny Trapp
V okviru tega varstvenega cilja se bomo osredotočili na Pucinov laz, saj je tam habitat velikega pupka zaradi opustitve gospodarjenja v neugodnem stanju s trendom slabšanja.
Aktivnosti na območju Godeševega laza niso predvidene, saj lastnik z jaso oziroma s pupkovim habitatom ustrezno gospodari. Ker je vodno telo na Retju zelo izpostavljeno vremenskim vplivom in nepredvidljivi vodni dinamiki presihajočega jezera, razmnoževanje velikega pupka v njem ni redno, zato se mu v okviru tega projekta ne bomo posvečali.
Opis doseganja varstvenega cilja izboljšanja habitata velikega pupka:
- odkup Pucinovega lazu
- priprava podrobnejšega načrta za ureditvena dela in vzdrževanje habitata velikega pupka
- ročna odstranitev večje lesne zarasti in redčenje obrežne vegetacije
- odstranitev odvečnih odmrlih rastlinskih delov iz vodnega telesa
- vzdrževalna dela - pozno poletna košnja, redčenje obrežne vegetacije
- predavanji za širšo javnost in ključne deležnike
Poln naslov varstvenega cilja: »Obnova habitata velikega pupka«
Vzpostavitev novega življenjskega prostora hribskega urha
Na območju presihajočega Cerkniškega jezera je znana ena lokacija, kjer se hribski urh razmnožuje. Urhov življenjski prostor na Cerkniškem jezeru leži jugozahodno od naselja Dolenja vas, pred vhodom v Novo Karlovico. Zaradi lege v območju poplav je habitat hribskega urha tu v slabem stanju, saj ga v času visokih vod dosežejo ribe, s katerimi urh ne more sobivati in takrat zapusti območje.
Foto: Jošt Stergaršek
V neposredni bližini obstoječega habitata hribskega urha bomo na gozdni parceli uredili nov habitat le-tega. Ta se bo nahajal izven dosega poplav, tako da bo onemogočen dostop rib, ki so urhov naravni sovražnik. Aktivnosti se bodo izvajale na parceli, ki je v lasti občine Cerknica, zato dodatna usklajevanja in dogovori za izvedbo posega ne bodo potrebni.
Postopek doseganja tega varstvenega cilja smo razdelili na naslednje korake:
- priprava načrta za ureditev novega habitata hribskega urha in za upravljanje s tem habitatom
- ureditev novega habitata hribskega urha (Nova Karlovica)
- spremljanje učinkov izvedene obnove HT
Poln naslov varstvenega cilja: »Vzpostavitev novega habitata hribskega urha«
Turistično izobraževalni center na Cerkniškem jezeru
K trajnemu ohranjanju izboljšanega stanja habitata presihajoča jezera na območju Cerkniškega jezera bo prispevalo usmerjanje in osveščanje vedno večjega števila obiskovalcev teh območij preko vsebin interpretacijskih centrov. Takšna vstopna točka na Cerkniško jezero bo za vasjo Dolenje Jezero.
Foto: Barbara Bolta Skaberne
Info center bo zasnovan kot vstopna (prva) interpretacijska točka v zavarovano območje. Občina Cerknica je v letu 2016 postavila temelje objekta, dograjen pa je bil v začetku leta 2021. V okviru tega projekta bomo notranjost objekta opremili z moderno tehnologijo, ki bo omogočala inovativne prikaze in interaktivne predstavitve narave, naravnih procesov ter pomena Nature 2000. Način interpretacije vsebin bo podrobno definiran in zasnovan s pomočjo izkušenih strokovnjakov.
Lokacija objekta bo v kombinaciji z ureditvijo interpretacije že sama po sebi delovala kot usmerjevalec obiskovalcev na izhodiščno točko obiskovanja območja. S tako ureditvijo bomo že takoj preusmerili večino obiskovalcev in preprečili množičen vstop na občutljive predele ter na ključna območja za gnezdenje ciljnih vrst ptic.
Poln naslov varstvenega cilja: »Vzpostavitev turistično izobraževalnega centra na Cerkniškem jezeru«