Za bazična nizka barja je značilno, da jih namaka voda bogata z raztopljenimi karbonatnimi minerali. Talna voda je lahko na teh območjih tik pod površino, ponekod pa tudi na njej. Tudi na nizkih barjih nastaja šota, ki se tvori pod vodo, vendar pa ne nastaja iz šotnih mahov, kot je to značilno za visoka barja. Na določenih območjih nizkih barij lahko prevladuje črnikasti sitovec, na drugih pa rjasti sitovec. Pridružijo se jima lahko še druge barjanske rastline kot so proseni in srhki šaš, širokolistni in ozkolistni munec, alpski mavček, modra stožka, mesnordeča prstasta kukavica in navadna močvirnica.
Stanje na eni izmed parcel pred posegi tehničnih delavcev (arhiv NRP).
V nekaj desetletjih so se bazična nizka barja skozi fazo zaraščanja dobesedno spremenila v gozd, kjer pa zgoraj značilne rastline ne preživijo. Najbolj je alarmantno ravno stanje na območju Dujic na Cerkniškem jezeru. Nekatera zemljišča so tako 100 odstotkov zaraščena s smreko, navadno krhliko in rdečim borom. Razlog tiči v opuščanju kmetijske rabe v zadnjih 40 letih, ki je vidno predvsem v zaraščanju dela Cerkniškega jezera z območji suhih travnikov in v zaraščanju zamočvirjenih površin. Tu je strojna obdelava oziroma košnja možna le nekaj dni v letu, saj se tla pod današnjo težko kmetijsko mehanizacijo udirajo. Tehnični delavci projekta Kras.re.vita se z ročnim odstranjevanjem lesne zrasti tako že celo zimo trudijo, da bi ohranili vsaj delček teh izjemnih življenjskih prostorov Notranjskega parka.
Stanje na eni izmed parcel po čiščenju lesne zarasti (arhiv NRP).