Notranjski park se je leta 2019 lotil obnove v preteklosti izravnanih meandrov (okljukov) Stržena, največjega vodotoka na Cerkniškem polju. Meander na Belem bregu je bil namreč v prvih desetletjih 20. stoletja zasut, namesto tega pa je bil izkopan regulacijski kanal, po katerem je voda hitreje odtekala. Namen tega posega je bil hitreje osušiti kraško polje in s tem pridobiti čim več površin, primernih za kmetovanje. Od 2,4 km meandrov je tako ostal le okoli 700 metrov dolg raven kanal. Naslednji meander v Ključih, dolg 2,1 km, je bil prav tako izravnan, od njega je ostalo le 500 m ravno izkopanega kanala. A kljub tem posegom se to, pred stotimi leti močvirsko območje, ni izkazalo kot primerno za kmetovanje.
Notranjski park danes Strženu vrača njegove nekdanje okljuke na obeh lokacijah: Belem bregu in na Ključih. Obnovo na Belem bregu sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, obnovo na Ključih pa Evropska komisija iz Programa LIFE, NRP in donatorji.
Z gradbeno mehanizacijo je Park s pomočjo izvajalcev del na obeh lokacijah najprej ponovno izkopal staro strugo z okljuki, ki so bili pred obnovo (v letu 2019) še dobro vidni s ptičje perspektive.
Prvi del izkopavanja stare struge leta 2019 na Belem bregu (Foto: Arhiv Hidrotehnika)
Izlov rib in rakov pred nadaljevanjem izkopa struge in zasutjem kanala
Pred izkopom zadnje tretjine struge v avgustu 2021 smo iz nje izlovili ribe, ki so v strugi ostale po tem, ko je jezero presahnilo, v novi strugi pa je voda še ostala. Tja so ribe priplavale v času visokega vodostaja. Po tem, ko je bila struga do konca izkopana in voda preusmerjena v novo izkopano staro strugo, je bilo potrebno zasuti regulacijski kanal, po katerem je voda tekla do obnove stare struge. Pred izlovom smo iz kanala izčrpali vodo, tako da je je ostalo le malo, kar je omogočilo učinkovit izlov. Pred izlovom rib iz kanala pa smo morali izloviti rake (na jezeru namreč živijo raki jelševci).
Večkratni izlov so izvajali strokovnjaki iz Zavoda za ribištvo ob pomoči izkušenih članov Ribiške družine Cerknica. Rešene ribe so na varno vozili s terenskimi vozili, opremljenimi s posebnimi cisternami, ki omogočajo dovajanje kisika. Ves rešen vodni živelj je bil premeščen na varno, v že izkopani del nove struge.
Foto: Izlov rib in rakov na območju Belega brega (Foto: Jošt Stergaršek)
Zasutje kanala in podaljšanje struge
Regulacijski kanal, po katerem je zadnjih 100 let tekel Stržen, smo zasuli z zemljino, ki je ostala po izkopu okljukov, tako da teče voda sedaj le po izvirnih okljukih. Če seštejemo obnovo Stržena na Belem bregu in na Ključih, se bo struga podaljšala za skupaj 3,2 km.
Izboljšanje razmer za vodne in obvodne živali in rastline
V obnovljenih okljukih se bo v sušnem obdobju voda zadrževala dalj časa, kar bo povečalo možnost preživetja organizmov, vezanih na vodo, kot so raki, ribe, dvoživke, ptice ter vodne in obrežne rastline. Obnova bo prispevala tudi k učinkovitejšemu naravnemu čiščenju vode. Lastniki zemljišč na območju Belega brega in Ključev, ki so jim bili z izravnavo struge onemogočeni dostopi do parcel, bodo po stoletju spet lahko upravljali z njimi v celotni dolžini zemljišč, saj jih je pred obnovo kanal razdelil na dva dela (kanal namreč ni bil vrisan v kataster). Sedaj se struga zopet vije po poti naravne struge, znotraj katastrske meje vodotoka.
Poplavna ogroženost se ne bo povečala
S tem posegom se ne poveča niti ojezeritev jezera niti možnost poplav, saj ostaja količina vode, ki v jezero večinoma priteče po podzemlju z Loške doline, Javornikov, Bloške planote in s Snežnika enaka.
Gradbeno razdejanje narava kmalu zaceli
Čeprav je bilo videti, da je bil gradbeni poseg v naravo v času obnove struge ogromen, je narava hitro pokazala svojo nepremagljivost. Ko smo letos, po enoletnem delovnem premoru ponovno prišli na delovišče, skorajda nismo prepoznali lokacije. Zemljišča, ki so leta 2019 izgledala zelo poškodovana zaradi transportov in kupov zemljine ob strugi, so bila povsem zaraščena z rastlinjem, značilnim za to območje. Tudi v novo izkopano strugo so se že začele naseljevati živali in rastline, vendar bo tu trajalo nekoliko dlje, da se bo življenje tako bujno in pestro kot v nedotaknjenih delih vodotoka. Četudi je vodnih rastlin za zdaj malo, so ta del vodotoka že naselile množice rib, ki so k bregovom privabile pisano ptičjo družbo. Nove okljuke že danes rade obiščejo male in velike bele čaplje, sive čaplje, rečni galebi, mali martinci, mokoži, celo plaha črna štorklja in še kakšna se najde. Perjad pa očitno diši lisicam in šakalom, ki občasno katero od ptic presenetijo in ta postane njihovo kosilo.
V tem stoletju je prišel čas za renaturacijo tudi vseh preostalih vodotokov Cerkniškega jezera. To bomo s pomočjo naravovarstvenih projektov v prihodnosti tudi storili. Naša dolžnost je, da jezeru povrnemo tisto, kar je bilo nekoč njegovo.
PREJ: v letu 2017 (foto: arhiv Hidrotehnika)
DANES: avgust 2021 (foto: Aleksander Vujanović)