Nov dom za hribskega urha
Na Cerkniškem jezeru je zelo malo življenjskih prostorov, primernih za hribskega urha (Bombina variegata). Znana je le ena, kjer se hribski urh (Bombina variegata) tudi razmnožuje. Do nedavnega so bile to luže pri zapornici Nova Karlovica. Struga potoka Stržen se tam nekoliko razširi, kjer po tem, ko jezero že presahne, ostanejo luže, kjer se zadržujejo urhi.
Pred nekaj leti so to območje struge potoka Stržen na novo uredili, s tem pa so luže skoraj povesem izginile, urhi pa se ne vračajo več.
V neposredni bližini omenjene lokacije smo se v okviru projekta KRAS.RE.VITA v septembru 2019 lotili urejanja novega življenjskega prostora za hribskega urha. V kraška tla smo vkopali štiri bazene dveh velikosti, dva po okoli 1000 litrov in dva po 250 litrov.
Glede na to, da je celotno obočje kraški svet, kjer je ni stalnih površinskih voda, smo imeli dve možnosti, kako se lotiti vzpostavitve novega vodnega habitata. Idejo o uporabi betona smo takoj opustili, tako sta nam ostali dve možnosti. Ena je bila vdolbine zadelati z glino in jih tako narediti nepropustne za vodo, ali pa namestiti plastične školjke.
Najraje bi se odločili za uporabo gline, vendar v tem primeru ne bi mogli zagotoviti stalnega vzdrževanja nepropustnosti podlage - teptanja glinenega dna. Redno teptanje je namreč nujno za zagotavljanje nepropustnosti, po tem, ko se v sušnem obdobju glina izsuši, razpoka ter tako postane propustna za vodo. V kraških kalih, ki so jih ljudje pripravili za potrebe napajanja živine, je teptanje opravila živina, ki se je hodila napajat v kal. Tako smo se odločili, da v tla vgradimo štiri manjše plastične vrtne »ribnike« dveh velikosti (dva po okoli 1000 litrov in dva po 250 litrov), ki bodo dobro zadrževali padavinsko vodo. Dno posod smo zasuli s sipkim materialom in ga prilagodili tako, da bodo urhi zlahka dostopali do vode in iz nje.
Od spomladi 2019 bomo spremljali, kako urhom ustreza nov življenjski prostor, tako, da bomo v času njihove aktivnosti redno prisotni na lokaciji in beležili njihovo prisotnost.
In kako hribski urh živi?
Hribski urhi se razmnožujejo v plitvih občasnih vodah ali vodah z velikim nihanjem vodostaja (npr. v mlakah, kolesnicah in jarkih), v katerih ni rib in ki niso onesnažene. Parjenje poteka med aprilom in avgustom; samica odlaga mrest v plitvi vodi, do globine 30 cm. Mrest v več majhnih skupkih pritrdi na vodne rastline ali v vodo segajoče bilke obrežnih vrst v različnih delih mlake. Ličinke, paglavci, se hranijo z algami in bakterijami, ki jih strgajo s podlage; odrasli urhi pa čez dan z vodne površine pobirajo drobne nevretenčarje, saj svojega jezika ne morejo stegniti iz ust in ujeti leteče žuželke. Jeseni se urh odpravi na kopno, v bližnji gozdič ali na močvirni travnik, kjer prezimi pod kamni ali odpadlimi vejami, pa tudi med koreninami grmov in dreves.
In še POZOR!
Zelo pomembno je, da v vodo ne spuščamo nobenih živali, tudi tistih ne, ki jih v domačem akvariju ali terariju ne želimo več imeti. Ribe in želve se namreč hranijo tudi z jajčeci urha in tako onemogočijo njegovo uspešno razmnoževanje.