MENI
KRAS.RE.VITA
MENI

Planinsko polje – zlata jama za pridobitev subvencij, a zelo slabo izkoriščena

foto: Barbara B. Skaberne

V sredo, 22. 1. 2020 je bila dvorana v Podružnični osnovni šoli Laze polna. Kmetom s Planine, Laz, Ivanjega sela, Jakovice, Lipelj in Grčarevca, ki obdelujejo površine Planinskega polja, je bilo predstavljeno stanje kmetovanja na tem področju. Seznanili so se s subvencijami, ki so jim na razpolago ter koga in kaj se ščiti v zameno za pridobitev subvencij.

Obisk pohvalen, predavatelji so svoje delo izredno dobro opravili, publika je zastavila strateška vprašanja za mlajše generacije, projekt KRAS.RE.VITA pa se je izkazal kot odgovor na marsikatero zagato lokalnega prebivalstva in kmetov, saj je nastajal ravno na ta način, da se je najprej prisluhnilo kmetom in domačinom.

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, izpostava Kmetijske svetovalne službe Postojna in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, izpostava Kmetijske svetovalne službe Logatec sta v sodelovanju s partnerji projekta KRAS.RE.VITA 22. januarja 2020 v dvorani POŠ Laze izvedla redno izobraževanje za kmete za leto 2020 z naslovom Kmetovanje na območju Planinskega polja oz. možnosti pridobivanja subvencij za posamezne ukrepe kmetovanja na Planinskem polju.

O čem je tekla beseda?
Polno dvorano obiskovalcev je uvodoma pozdravil župan Berto Menard, ki je poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja in ohranjanja tako okoljevarstvenega kakor ekonomskega ravnovesja.

Majda Godina, predstavnica Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, območna izpostava Postojna, je predstavila Analizo kmetijstva na Planinskem polju, ki je bila za potrebe projekta KRAS.RE.VITA pripravljena v 2019.

Z analizo stanja je bil predhodno seznanjen Anton Zavodnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki je za to predavanje pripravil odgovore na vprašanja kako do subvencij za kmetovanje na Planinskem polju, saj je analiza pokazala, da so precej manj izkoriščene, kot bi lahko bile. Predstavil je kako velike bi bile idealne kmetije, katere pasme živali bi se splačalo gojiti na območju Planinskega polja, ki s poplavami in pojavom ogroženih habitatov velja za precej neusmiljeno območje za kmetovanje. Predstavil pa je tudi pravilne načine košnje, kar je bistveno za ohranjanje živali na polju, to pa je bila tudi iztočnica za zadnjo tretjino predavanj.

Naravovarstvene vidike kmetovanja na Planinskem polju s poudarkom na traviščih, travniški morski čebulici in koscu sta predstavili sodelavki projekta KRAS.RE.VITA dr. Jane Laganis in mag. Lare Jogan Polak iz Zavoda RS za varstvo narave in strokovni vodja predstavnik Notranjskega parka Tomaž Jančarj.

Zaključek z vprašanji za prihodnost
Izobraževanje je po dveh urah povzel župan Berto Menard, ki je izpostavil kako pomembno je sobivanje narave in človeka na način, ki ne škoduje naravi, kmetom pa vseeno pomaga pri finančnem obstoju. Pozdravil je tudi vprašanje mlajše generacije o tem, kaj bo s temi kmetijami v naslednjih letih, saj je bilo možno na prste ene roke v dvorani našteti mlade prevzemnike kmetij.
Odgovore na vprašanja o možnostih obstoja kmetij bomo med kmeti samimi poiskali v naslednjih tednih in odgovore objavili na spletišču logatec.si,v Logaških novicah in na tej spletni strani. V naslednjih Logaških novicah bo objavljena tudi vsebina predavanj z 22. 1. 2020, kjer bodo izpostavljeni zneski koliko sredstev subvencij so kmetje za kmetovanje na Planinskem polju uspeli pridobiti, koliko bi jih še lahko ter s kako veliko kmetijo in katerimi živalmi se da uspešno kmetovati na Planinskem polju.

Udeležence predavanja o kmetovanju na Planinskem polju pa smo na koncu povabili tudi na predavanja v okviru Gregorjevega sejma, kjer bo eno izmed predavanj (prav na Gregorjevo, 12. marca 2020, ob 18h, v sejni sobi Upravnega centra Logatec) namenjeno predstavitvi projekta KRAS.RE.VITA. Vabljeni.

Renata Gutnik, Občina Logatec