Prav našim prednikom se lahko zahvalimo, da imamo na Planinskem polju še kaj ohranjati. Vendar bomo to brez sodelovanja današnje generacije, kot kažejo raziskave, kaj hitro izgubili.
Prvo projektno leto dela na projektu KRAS.RE.VITA je za nami, kljub temu pa ne moremo mimo nekaterih spoznanj, ki nam jih je to leto prineslo. Eno takšnih je vsekakor vezano na dve pomembni vlagoljubni življenjski združbi na Planinskem polju: travnike s prevladujočo modro stožko in bazična nizka barja. Tekom popisa, ki smo ga na postojnskem delu polja izvedli leta 2018 v okviru projekta KRAS.RE.VITA, je bilo namreč ugotovljeno neugodno stanje ravno teh dveh habitatnih tipov. V primerjavi s podatki izpred osmih let, se je obseg travnikov z modro stožko zmanjšal za več kot polovico, nizka barja pa so iz območja skoraj popolnoma izginila.
Kaj je glavni razlog za takšno stanje, je težko natančno opredeliti, najverjetneje pa gre za kombinacijo več različnih dejavnikov. Med možnimi so:
- gnojenje in/ali dosejevanje travnikov s komercialno zanimivimi vrstami trav, kar vodi v gosto in monotono travniško rastje,
- intenzivna paša, zaradi katere se prav tako spremeni struktura travniške vegetacije,
- opuščanje rabe travnikov, kar vodi v zaraščanje površin z lesnimi vrstami,
- osuševanje površin z izkopi novih melioracijskih jarkov ter vzdrževanje in poglabljanje že obstoječih, ki omogočajo bolj intenzivno gospodarjenje in zgodnjo košnjo travnikov. Hkrati pa vodijo v izginotje določenih vlagoljubnih rastlinskih vrst in posledično v spremembo strukture travniške vegetacije.
»In kako boste to stanje izboljšali?«, ste se gotovo vprašali. Ne mi, vi, kmetovalci na tem območju ga boste izboljšali!
V okviru projekta bomo gospodarjenje na teh površinah zaupali kmetom, ki so se že sedaj izkazali za naravi prijazne gospodarje in tistim, ki bi to želeli postati. Občina Postojna trenutno namreč nima možnosti, da bi upravljala s temi, naravovarstveno pomembnimi površinami na Planinskem polju, zato bomo zainteresiranim kmetom ponudili dva načina sodelovanja v projektu:
- s pogodbo se bodo obvezali, da bodo pri kmetovanju do konca projekta upoštevali ukrepe za trajno ohranjanje narave in se po koncu projekta vključili v KOPOP ukrepe (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila),
- zemljišča bodo vzeli v brezplačen najem in se že takoj vključili v shemo plačil KOPOP.
Danes je tudi na zavarovanem območju Planinskega polja, ki je večkrat na leto pod vodo, namreč mogoče kmetovati in od tega nekaj tudi iztržiti. Če gledamo s stališča kratkoročno naravnanega kmeta, tu ne uspeva veliko več kot trava, ki se jo lahko uporabi za steljo ali slabšo krmo. Na Planinskem polju se od kmetovanja ne da preživeti, lahko pa se kmetovalec, ki gleda 10, 20 ali več let naprej, odloči za naravi prijazno gospodarjenje, ki je lahko finančno stimulirano, tako bolj dolgoročno s strani države, kratkotrajno pa s strani projekta KRAS.RE.VITA.