»O, poglej, čisto negiben je, kot bi bil mrtev«, se je čudil Gregor. Potem je izvedel, da tako hribski urh, žabici podobna dvoživka s črno-rumenim vzorcem na trebuhu, plenilca opozori, da je strupen. Tako je skupina otrok in njihovih staršev v Pocinovem lazu, 17. junija v živo spoznavala dvoživke Cerkniškega jezera. Večina jih je prvič videla še velikega pupka, prijela mlado krastačo in lovila zelene žabe.
Delavnice v naravi, kjer otroci v doživijo neposreden stik z živimi živalmi, ki presegajo običajne izkušnje »hrčkov in kužkov«, so osnovna sodobnega naravovarstva. Mnogi prvič v roke primejo dvoživke, premagajo predsodke in spoznajo, kako pomembno vlogo igrajo v ekosistemu. Neposredne izkušnje naredijo posameznika bolj dojemljivega za to, da lahko izginotje kakšne skupine v prehranjevalnem spletu poruši odnose v naravi in, da si posledic ne znamo prav dobro predstavljati. Poleg tega sodijo dvoživke med vrste, ki zbujajo pri ljudeh zanimanje. So dovolj ljubke, ravno prav velike in ljudem nenevarne, da zbujajo simpatijo. Z varovanjem dvoživk in njihovih življenjskih prostorov namreč varujemo tudi druge, večini ne tako zanimive vrste, ki živijo v teh ekosistemih.
Delavnica je potekala v okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.