MENI
KRAS.RE.VITA
MENI

Zakaj obnavljamo potok Stržen?

foto: arhiv Hidrotehnika

Ko se sprehodimo od Dolenjega Jezera gorvodno ob potoku proti Gorenjemu Jezeru, pridemo do dveh gradbišč. Tu Notranjski park v okviru dveh evropskih projektov obnavlja staro strugo Stržena – na območju Ključev (projekt LIFE Stržen) in na Belem bregu (projekt KRAS.RE.VITA). 

Suhega obdobja je sedaj konec, zato smo dela izkopavanja struge na Belem bregu za letos zaključili – izkopali smo približno 2/3 širine struge v skoraj celotni dolžini. Sedaj poskusno izvajamo prevoz izkopane zemljine ob rob kanala, ki ga bomo zasuli. Strugo bomo do kanca izkopali naslednje poletje, ko bomo tudi zasuli kanal. 

Zakaj smo se lotili obnove potoka Stržen?
Stržen je namreč eden od vodotokov na jezeru, ki je bil v preteklosti reguliran. To pomeni, da so na nekaterih delih izkopali ravne kanale in zasuli stare okljuke in s tem povzročili, da je voda hitreje odtekala.  

prej Beli breg 2019 07 26 splet
Beli breg pred obnovo stare struge (zaraščena) in voda v kanalu (foto: Hidrotehnik)

Vsi vemo, da je Cerkniško jezero presihajoče jezero, ne pa morda tudi tega, da je največje jezero v Sloveniji, kadar je polno, in da je največje presihajoče jezero v Evropi. Prav veliko pa nam verjetno tudi ne pove presenetljivo dejstvo, da tu živi polovica  vseh evropskih vrst ptic in sesalcev, tretjina evropskih dnevnih metuljev, četrtina vseh evropskih vrst dvoživk.

Nad vsem tem je bil pred več kot 300 leti navdušen tudi Janez Vajkard Valvazor. V svoji Slavi vojvodine Kranjske je zapisal takole:
“Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.”

In kaj so si včasih o tem mislili domačini?

»Ja, čudež že, a kaj nam pomaga muhast čudež narave, ko pa ta čudežno ne prinaša boljšega življenja?«, in jezero so začeli spreminjati.
Najprej so jezero hoteli izsušiti in pridobiti površine za poljedelstvo in živinorejo. Kasneje, v 19. stoletju (v času industrijskega napredka) pa so se pojavile tudi ideje o stalni ojezeritvi in celo o pridobivanji električne energije.

To idejo so kaj kmalu opustili, saj je propustni kraški svet popolnoma nemogoče zamašiti. Zato je obveljala ideja o izsuševanju.

Spremembe so se začele dogajati pred več kot 170 leti (od 1844) pa vse tja do 1958 – takrat so potoke, ki so vijugali po jezerskem dnu, , izravnal v kanale. Tako je bilo reguliranih vseh 10 vodotokov (Cerkniščica, Izvir Marije Magdalene, Martinjščica, Grahovščica, Žerovniščica, Lipsenjščica, Goriški Brežičkek, Stržen, Tresenec in Mrzlik).

Če seštejemo struge vseh vodotokov pred izvedenimi regulacijami so te skupaj merile 45 kilometrov. Po preusmeritvi v kanale jih imamo le še slabih 33 kilometrov. Tako se je z izravnavo strug dolžina prvotnih vodotokov Cerkniškega jezera zmanjšala za več kot četrtino - za 12 km (Za lažjo predstavo si zamislite razdaljo med Cerknico in Unecem).  

Poleg tega so zminirali številne sifone na obrobju jezera, kjer je ponikala voda. S temi ukrepi so zmanjšali in skrajšali nekdanje poplave, a kmalu je bilo opazno, da na mnogih predelih izsuševanja niso prinesla pozitivnih učinkov v meri, ki si jih je človek želel.

Pred več kot 12-timi leti pa si je NRP zadal za nalogo, da povrne vse regulirane vodotoke v naravno stanje. Takrat smo naredili smo načrt za obnovo večine izravnanih vodotokov in dejansko obnovili dele strug potokov Tresenec in Goriški Brežiček. 

Sedaj pa se v okviru dveh projektov posvečamo renaturaciji potoka Stržen. Prvi Life Stržen je financiran iz programa LIFE, drugi pa je kohezijski projekt KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata EU Sklad za regionalni razvoj in RS. 

Vabimo vas, da si ogledate animacijo Boštjana Celiča.
Animacia le slika

V okviru obeh projektov bomo v naravno stanje povrnili 4 meandre stare struge Stržena v skupni dolžini 4,5 km (na območju Beli breg sta to dva meandra v dolžini 2,5 km, in dva meandra na območju Ključev v dolžini 2,1 km), oba regulacijska kanala v skupni dolžini pa bomo zasuli (1,3 km na Belem bregu 700 m, na Ključih pa 600 m). 

Beli breg dolvodno 1 209 8 23

Obnova stare struge Stržena (foto: Hidrotehnik)


In zakaj je dobro, da povrnemo vodotoke Cerkniškega jezera v naravno stanje? 

Razlogov za to je več: 

1. VODA: V širši in daljši strugi se bo voda v sušnem obdobju dlje časa zadrževala v strugi - Ocenjujemo, da od 20 – 25 dni dlje.

2. To je pomembno za OHRANITEV EKOSISTEMA : S tem, ko se bo dvignil nivo talne vode in se bo voda v strugi dlje časa zadrževala, se bodo izboljšali življenjski pogoji za mnoge, tudi ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki do vezane na vodo – raki, ribe, dvoživke, ptice ter vodne in obrežne rastline. 

3. Vrnila se bo BOBNARICA, redka in ogrožena ptica, ki je z izsuševanjem največ izgubila. Danes ta plaha ptica iz družine čapelj gnezdi le še na območju CJ. 

4. Poleg tega pa se bo OKREPILA tudi SAMOČISTILNA SPOSOBNOST VODE.

Nekateri podatki kažejo, da smo ljudje uničili ¾ svetovnih mokrišč. Z ohranjanjem Cerkniškga jezera kot mokrišča pa ne ohranjamo le rastlinstva in živalstva. Če k temu dodamo še druge ekosistemske usluge, so mokrišča za človeka izjemno pomembna:

1. Danes moramo poskrbeti za omilitve posledic klimatskih sprememb:
    a) Mokrišča so naravni zbiralniki vode: Poleg tega, da napajajo podtalnico, mokrišča napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, velja pa tudi obratno - mokrišča se napajajo iz rek in jezer.

    b) Delujejo kot naravne čistilne naprave: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje...

    c) Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo: Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.

2. Ima estetsko funkcija: Poleg raznolikosti življenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev.

3. Pomembna je njegova izobraževalna funkcija: Mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.

4. Poleg tega pa mokrišča ljudem nudijo pitno vodo, hrano, gradbeni material, pomembna pa so tudi za nadzor poplav in obnavljanje zalog talne vode.


In zakaj tudi Evropo zanima ohranjanje našega Cerkniškega jezera?

Evropa, predvsem zahodna Evropa je svoje naravno okolje uničila že do te mere, da se je začela zavedati pomena ohranjenosti narave širše in njene biotske raznovrstnosti. 

V ta namen dodeljuje sredstva, ne le za obnovo naravnega stanja v naravi, kot je renaturacija Stržena, ampak tudi za druge dejavnosti, ki izboljšujejo stanje v naravi. V primeru projekta KrasReVita Evropska skupnost in Republika Slovenija financirata še druge aktivnosti na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju: 
   - postavitev infrastrukture za obiskovalce,
   - odkup zemljišč in obnovo življenjski prostorov,
   - opremo za interpretacijo v informacijsko-interpretacijskih centrih,
   - vzpostavitev novih življenjskih prostorov za vrste Natura 2000.

Bolj podrobno bomo o tem pisali v prihodnjih novicah.


Namesto zaključka
Vedeti moramo, da ko v nekem lokalnem okolju izboljšamo stanje v naravi, ima to vpliv tudi na globalnem nivoju, pa ne le za živali, ampak tudi na človeka.