Ena od aktivnosti projekta na območju Cerkniškega jezera je, da na zemljiščih, ki so se začela zaraščati, ponovno vzpostavimo vlažne travnike – z motorko, mulčenjem in na koncu s košnjo.
V največji zalogaj smo že ugriznili. Na območju 15 ha, ki je v lasti Agrarne vaške skupnosti Dolenje Jezero, s katero imamo dogovor o sodelovanju, smo začeli z odstranjevanjem lesne zarasti. Na ta način bomo ponovno vzpostavili pogoje, ki ustrezajo ogroženi rastlinski združbi s prevladujočo travo, modro stožko, pa tudi bazično nizko barje.
Eden od ciljev te naloge je tudi ta, da bomo na koncu projekta območje zopet predali vaški skupnosti, ki bo nadaljevala z redno pozno poletno košnjo. Košnja enkrat letno, po 1. avgustu je namreč edini način za trajno ohranjanje redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Taka košnja namreč preprečuje ponovno zaraščanje z lesnimi vrstami, ki izpodrivajo svetloljubne travniške in barjanske vrste.
Na tem območju bodo kmetje predvidoma že v letu 2022 lahko uveljavljali tudi subvencije za košnjo in tako prispevati k ohranjanju življenjskih prostorov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. To je razlika glede na čase, ko so kmetje izkoristili vsak košček Cerkniškega jezera, da so prišli do krme za živino, pa čeprav krma ni bila prav kakovostna, in ko so nastali biotsko zelo pestri vlažni travniki, ki jih sedaj varujemo v okviru Nature 2000.
-----
In še nekaj ozadja o tej problematiki:
Če bi se ozrli po Cerkniškem jezeru s Slivnice, bi videli raznoliko mozaično krajino: od potoka Stržen do prostranih travnikov, trstičevja in z grmovjem poraslih površin. Vse ta raznolika krajina omogoča raznolikost življenja na Cerkniškem jezeru, kjer najdejo svoj življenjski prostor tudi mnoge ogrožene vrste rastlin in živali, zaradi katerih je bilo Cerkniško jezero opredeljeno kot območje Natura 2000.
Tako raznoliko krajino danes imenujemo kulturna krajina, saj so jo skozi stoletja oblikovali ljudje, brez katerih se na tem prostoru ne bi mogli pohvaliti s tako visoko biotsko raznovrstnostjo. Vedeti moramo, da bi se to območje, kot večina Slovenije, zaraslo z gozdom, če človek vanj ne bi posegal. Seveda pa je pomembno, kako intenzivno vanj posega. Če pogledamo konkreten primer tega zemljišča, se je taka lesna zarast zgodila v 40 letih, po tem, ko so ga nehali obdelovati, s tem pa so specifične travniške in barjanske vrste izgubile svoj življenjski prostor.
Včasih je bila biotska raznolikost precej večja kot je danes. Danes ima izrazit negativni vpliv drugačna kmetijska praksa, kot je bila včasih. Na Cerkniškem jezeru je problem predvsem opuščanje košnje, medtem, ko je na Planinskem polju, ki je drugi del območja projekta KRAS.RE.VITA, problematično intenziviranje kmetovanja, predvsem živinoreje - večja potreba po krmi zahteva večkratno košnjo, ki je mogoča le ob intenzivnejšem gnojenju travnikov. Torej moramo za ohranjanje raznolikosti poskrbeti za uravnotežen način kmetovanja – rabe ne smemo popolnoma opustiti, pa tudi ne pretirano intenzivirati – temu rečemo ekstenzivni način kmetovanja.
Ena od aktivnosti projekt KRAS.RE.VITA na območju Cerkniškega jezera je, da na zemljiščih, ki so se začela zaraščati, ponovno vzpostavimo vlažne travnike, kjer rastejo recimo združbe z modro stožko, pa tudi bazična nizka barja, in tako izboljšamo življenjski prostor tudi različnim vrstam ptic, kot so kosec, prepelica, poljski škrjanec, rdečenogi martinec in veliki škurh. V ta namen bomo v okviru projekta odkupili okoli 80 ha zemljišč (Notranjski park že upravlja z okoli 400 ha).
Zaradi prisotnosti evropsko pomembnih vrst je Slovenija Cerkniško jezero opredelila kot Natura 2000 območje tako po direktivi za ptice kot za habitate. Ti dve območji predstavljati dve od 355 N2k območij v državi (ki sicer pokriva 37,46 odstotkov površine Slovenije). Tako lahko na primeru Cerkniškega jezera vidimo, da Natura 2000 ne varuje le povsem naravnih življenjskih prostorov, ampak tudi polnaravne, kot so travišča, ki terjajo človekovo aktivnost.
Država preko kohezijskih projektov kot je KRAS.RE.VITA ter drugih programov omogoča izboljšanje stanja Natura 2000 vrst in HT, poleg tega pa preko kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov spodbuja naravi prijazno gospodarjenje, kar je predvsem pomembno tam, kjer bi domačini zaradi nerentabilnosti sicer opustili kmetovanje.