Novice in dogodki

Ob koncu projekta nam je uspelo v Center za obiskovalce Cerkniško jezero dodati dve novosti: kviz točke in kratko o Naturi 2000.

Obisk Centra na jezeru vas gotovo ni pustil ravnodušnih. Film o štirih letnih časih na jezeru vas je gotovo očaral. Prepričani smo, da ste kaj novega izvedeli tudi o našem znamenitem Cerkniškem jezeru, pa o posebnih rastlinah in živalih, ki so prilagojene na presihanje jezera. In seveda o tem, kako so domačini pripomogli k ohranjanju jezerskih posebnosti. 

Na kviz točkah se boste sedaj lahko tudi preizkusili o tem, kaj ste si zapomnili po ogledu Centra in se mimogrede tudi kaj novega naučili. Preizkusite se lahko v naslednjih vsebinah, povezanih s Cerkniškim jezerom:

• biotska raznovrstnost
• geologija in hidrologija
• invazivne tujerodne vrste
• kulturna dediščina
• kako postati upravljavec parka (ta tema pa ni v obliki kviza, temveč ponuja razmislek o tem, kaj pomeni upravljati z jezerom in celotnim zavarovanim območjem – s kakšnimi izzivi se srečuje Notranjski park kot upravljavec) 

Dodali smo še vsebino o Naturi 2000, ki Slovenijo uvršča v sam evropski vrh držav z največjim deležem razglašenih območij Natura 2000 v Evropski uniji (glede na površino države). Ta tematika je verjetno zaradi kompleksnosti in preobilice pomembnejših tem v učnih načrtih komaj zaznavno (če sploh) obravnavana.

Novi, interaktivni elementi na Poti Drvošec (ob Cerkniškem jezeru)

Pot Drvošec je bogatejša za pet interaktivnih elementov, ki jih bodo veseli predvsem najmlajši. Postavljeni so na začetku polotoka Drvošec.

Tam, kjer učna pot zavije v gozd, boste našli bukovega kozlička v naravni velikosti, ogroženo vrsto hrošča. Še več, ogledate si ga lahko pod povečevalnim steklom. Seveda gre za maketo živali in ne za pravega hrošča.

Pri opazovalnici Kuharca pa stojijo ostali štirje elementi:

1. Skozi trobljo, ki ojača zvok, lahko prisluhnete zvokom »jezera«. 
2. S pogledom skozi kukalo boste odkrili zanimivega nočno aktivnega prebivalca tukajšnjih gozdov.
3. Otipate lahko lubje 10 vrst dreves, ki uspevajo v Notranjskem parku.
4. Najmlajši pa bodo veseli dveh sestavljank iz listov drevesnih vrst in sledi živali.

Z novega razglednega stolpa na Jakovškem griču se odpira krasen razgled na Planinsko polje, ki ga je v projektu KRAS.RE.VITA postavila Občina Logatec (partner v projektu).

Ob stolpu stoji tabla s kratkim opisom Planinskega polja, izveste pa tudi nekaj o pticah kulturne krajine in o suhih travnikih, ki so se ohranili na Jakovškem griču in o metuljih, vezanih na suhe travnike. Na razgledišču pa je tudi panoramska slika z označbo vrhov, ki se vidijo z opazovalnice.

S stolpa si lahko slikovito Planinsko polje ogledate iz obrobja, ob čemer ne motite na polju gnezdečih ptic.

V neposredni bližini razgledišča ni parkirišča, zato se do njega povzpnite peš iz Laz pri Planini. Parkirajte lahko pri podružnični Osnovni šoli v Lazah ali pri »hotelu« Planina Inn in se po označeni poti podate do stolpa. Sprehod, ki večinoma poteka po cesti, kratko pa tudi skozi gozd, vam ne bo vzel več kot 15 minut. Na Google zemljevidu ga najdete pod »Jakovški hrib, razgledni stolp«.

Jana Laganis, ZRSVN, nov. 2023

V okviru projekta Kras.Re.Vita je zunanji izvajalec v letu 2023 izvedel popis habitatnih tipov na Planinskem polju. Popis je bil izveden na predpisan način. Način dela je bil enak kot je bil zadnji popis iz leta 2010. 

Podatki so nas močno zaskrbeli, saj so pokazali, da nam je od leta 2010 ostalo le še 16% površin oziroma malce preko 50 ha površin, ki so predeljene kot modra stožkovja (habitatni tip 6410 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae).

Nadaljevanje na "preberi več"

Popis invazivnih tujerodnih vrst na delu Planinskega polja, ki sodi v Občino Postojna
Jana Laganis, ZRSVN, nov. 2023

V okviru projekta Kras.Re.Vita smo avgusta in septembra 2023 izvedli nadzor prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst rastlin na delu Planinskega polja, ki sodi v Občino Postojna. Ugotovili smo, da se na območju pojavlja kar nekaj invazivk.

Po odkritju invazivk je zelo pomembno, da čim prej ukrepamo – jih ustrezno odstranimo. Na Planinskem polju je število invazivk še dovolj nizko, da s hitrim in ustreznim ukrepanjem lahko obvladamo njihove populacije. Izkušnje iz drugih območij kažejo, da se ob neukrepanju te vrste v nekaj letih izjemno namnožijo in ponekod povsem prerasejo naravno vegetacijo. Ob tem gre poudariti, da gre za vrste, ki so iz kmetijskega vidika nezaželene, v nekaterih primerih pa celo zelo škodljive za človeka in živali.

Nadaljevanje na "preberi več"

25. 1. je na Gospodarskem razstavišču zasedala komisija za izbor nagrade Jakob 2023 v sestavi prof. dr. Janez Bogataj, predsednik in člani Jana Apih, Mateja Sušnik, Marko Lenarčič in Jože Prah, ki je med 28 prijavami v ožji izbor za nagrado Jakob 2023 uvrstila pet projektov, upoštevala pa je predvsem inovativnost predlogov:

finalist │Tematska pot Na svoji zemlji │ Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina
finalist │Pot po Logarski dolini │ Občina Solčava
finalist │Pohodniška pot Karavanke Trail │ Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Geopark Karavanke
finalist │Pravljično-doživljajska transverzala po Sloveniji │ Škrateljc, Zavod za kulturo, izobraževanje in šport
Naziv Ambasador Jakob│Tematska pot Drvošec in Center za obiskovalce Cerkniško jezero │ Javni zavod Notranjski regijski park

Komisija je svojo odločitev za nagrado Jakob in naziv Ambasador tematske poti kot turistični proizvod utemeljila takole:
»Obstoječo tematsko pot so v lanskem letu uspešno nadgradili in s tem naredili nov korak h vključevanju Cerkniškega jezera v take možnosti ter vsebine turistične ponudbe, ki si jih v Sloveniji samo želimo. Za Cerkniško jezero in njegove ljudi zato ni potrebno izmišljati novih zgodb ampak obstoječe vpenjati v drugačna razmerja, v katerih aktivno sodeluje tudi lokalno prebivalstvo. Zelo pozitivno je bilo tudi lansko odprtje Centra za obiskovalce, ki že sedaj prispeva k nadgradnji vsebin, predvsem pa obiskovalca uvedejo v dogajanja, ki jih bodo doživljal na poti. Jezero je ena sama velika pripoved in odkritje njegovih sprememb, ki so posledica posebnosti naravnega okolja in hkrati svojevrstna dokumentacija stoletij človekovega bivanja z njim. K temu je treba dodati še mističnost prostora in prislovično poseben humor, ki je lahko samo “cerkniški”.
Notranjski park je tako s pomočjo LIFE Stržen in kohezijskega projekta KRAS.RE.VITA uspešno posodobil in nadgradil ponudbo za obiskovalce Cerkniškega jezera. Najprej z umestitvijo tematske poti Drvošec ob Cerkniškem jezeru, katere cilj je bil usmeriti obiskovalce Cerkniškega jezera stran od zasebnih zemljišč na urejeno in atraktivno tematsko pot. Pot je bila leta 2020 nagrajena s strani Turistične zveze Slovenije kot NAJ tematska pot leta 2020. S pomočjo KRAS RE.VITA projekta pa je v letu 2022 priskrbel še vsebino in opremo za Center za obiskovalce Cerkniško jezero, ki obiskovalcem ponuja bogat preplet interaktivnih vsebin o tem svetovnem čudesu.
Samo izgraditev objekta je financirala Občina Cerknica, investicijo v opremo Centra in ureditev dela Tematske poti Drvošec pa je »sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Sklada za regionalni razvoj«. Zgodba o Cerkniškem jezeru ponuja vpogled v geološko-hidrološki vidik, bogato biodiverziteto območja, kot tudi vpliv in sobivanje človeka v tem okolju.
Najboljših pet je prejelo diplome 15. februarja, ob 13. uri na slovesnem odprtju 33. sejma Alpe-Adria v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču.

Ekipa Notranjskega parka se iskreno zahvaljuje za izkazano priznanje komisiji in organizatorju Alpe Adria sejma za laskavi naziv!

Notranjski regijski park je s prijavo "Izboljšanje stanja območij Natura 2000 na presihajočem Cerkniškem jezeru z renaturacijo struge Stržena" po mnenju strokovne žirije zmagovalec v kategoriji varstvo vrst in habitatnih tipov v območjih Nature 2000. Na prvi postaji turneje slovenske nagrade Natura 2000 v novem Centru za obiskovalce Cerkniško jezero sta nagrado prevzela direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed in župan Občine Cerknica Marko Rupar.

Slovenska nagrada Natura 2000 ob 18-letnici Nature 2000 v Sloveniji nagrajuje dobre prakse upravljanja z območji Nature 2000 z dolgoročnimi učinki. Osemčlanska strokovna žirija je ocenjevala 21 prijav v petih kategorijah, med katerimi se je 16 prijav uvrstilo v finalni izbor. Podelitev slovenske nagrade Natura 2000 šestim zmagovalcem poteka na enomesečni turneji po Sloveniji. Vsi zmagovalci bodo znani do sredine novembra.

Plaketo slovenske nagrade Natura 2000 je Notranjskemu regijskemu parku podelila vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za okolje in prostor Maja Cipot: "Natura 2000 tudi s programom LIFE že 30 let varuje naravno dediščino slovenskega in evropskega pomena. Z nagrado želimo izpostaviti dobre prakse organizacij in projektov za upravljanje območij Nature 2000 v Sloveniji z dolgoročnimi učinki. Notranjski regijski park je s celovitim pristopom upravljanja dveh območij Nature 2000 izvedel izjemno delo, ki prispeva tako k ciljem varstva narave kot tudi omogoča pristna doživetja za obiskovalce."

Direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed je ob podelitvi povedal: "Iskreno bi se rad zahvalil najprej ekipi sodelavcev KRAS.RE.VITA in LIFE STRŽEN, ki se je izkazala kot spreten, kreativen in učinkovit tim. Taki projekti so pač timsko delo. Hvala županu za nenehno podporo in domačinom za razumevanje ter zelo pomembne podatke. Pri teh projektih ne gre le za renaturacijo Stržena, pač pa celovit pristop k upravljanju Cerkniškega jezera. Projekti so jezerskemu ekosistemu prinesli vodo, domačinom in obiskovalcem urejeno infrastrukturo za obisk, vsem, ki so jezero proučevali in ga ohranjali pa spomenik - Center za obiskovalce. Zelo sem vesel, da je tak projekt kot izstopajočega prepoznala tudi strokovna žirija slovenske nagrade Natura 2000. Tako ohranjam upanje, da v varstvu narave stvari razumemo enako."

Na zadnji septembrski dan smo s slovesnostjo in prijetnim druženjem odprli še interpretacijski del Centra za obiskovalce Cerkniško jezero. V njem so bili doslej na voljo le turistični informatorji, odslej pa bo lesena stavba na koncu Dolenjega Jezera ponujala tudi nepozabno doživetje za vseh pet čutil.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za okolje g. Uroš Brežan, ki je poudaril, kako izjemno ohranjena je tukajšnja narava in kako pomembno je poskrbeti, da takšna tudi ostane. Priznal je, da mora tudi država aktivneje pristopiti k varovanju in upravljanju tega bisera. V tem duhu država v okviru ohranjanja narave že omogoča izvajanje več mednarodnih in drugih projektov. S pomočjo enega od njih je Notranjski park opremil Center za obiskovalce; vso interpretacijsko in didaktično opremo sta namreč sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru projekta KRAS.RE.VITA.

V Centru bodo obiskovalci podrobno spoznali, zakaj enkrat jezero je, drugič ga ni, opazovali posebne in ogrožene vrste živali ter rastlin, videli, kako so domačini z jezerom živeli nekoč in kako z njim v tesni povezavi živijo še danes. Pokazali vam bomo, zakaj je pomembno, da smo ponovno oživili staro strugo Stržena in pomen posebnih omrežij Nature 2000.

V Centru je tudi kino soba, kjer bo med drugimi mogoče prisluhniti nočnim zvokom Cerkniškega jezera, poslušati oglašanje skrivnostne čaplje bobnarice in pokanje ledu na zaledenelem jezeru. Obenem si bo mogoče ogledati film o vseh štirih letnih časih na jezeru. V Centru je tudi učilnica, namenjena raziskovanju, delavnicam in predstavitvam.

Center za obiskovalce je poklon vsem, ki so Cerkniško jezero skozi stoletja ohranjali in tistim, ki so ga raziskovali, pa tudi vsem, ki še danes delujejo v njegovo dobrobit. Da je jezero vse nas počakalo v dobrem stanju, so zaslužni najprej ljudje, ki so se prilagodili na življenje med preveč in premalo vode, ob tem pa vsem Slovencem in svetu pustili izjemno kulturno dediščino.

Spoštovani!

Vabimo Vas na slovesno odprtje Centra za obiskovalce Cerkniško jezero. Center je vsebino posvetilo vsem, ki so jezero preučevali, raziskovali in ga ohranjali, pa tudi tistim, ki še vedno delajo v dobrobit tega vodnega fenomena. Notranjost centra predstavlja preplet zgodbe o vodi, živi naravi in domačinih.

Dogodek bo kulturno obarvan, uradnemu odprtju bosta sledila voden ogled Centra in druženje ob pogostitvi.

Vabljeni v petek, 30. septembra 2022, ob 17.00 uri pred Center za obiskovalce Cerkniško jezero (Dolenje Jezero 68, 1380 Cerknica).

Prosimo, da najkasneje do torka, 20. septembra 2022, sporočite svojo prisotnost na prireditvi.

Z lepimi pozdravi,

Matevž Podjed                                                        Marko Rupar

Direktor NRP                                                           Župan Občine Cerknica

Vas mika obiskati Cerkniško jezero?

Sedaj je Pot izvirov, ena najlepših sprehajalnih poti ob Cerkniškem jezeru, uradno "krščena".

Pot izvirov je bila dokončana že konec leta 2020. Takrat je Notranjskemu parku slovesno odprtje preprečila epidemija. Pa smo ga priredili v petek, 3. junija 2022. Trak so prerezali župan Marko Rupar, direktor Notranjskega parka Matevž Podjed in Janez Porok z Gorenjega Jezera. Za glasbeno točko je poskrbel Denis Forjanič. Nekaj besed o območju ob izvirih, ki so jih bližnji prebivalci dobro poznali že od nekdaj, je spregovoril Janez Porok, domačin iz Gorenjega Jezera. Sprehod po delu poti pa sta z zanimivimi razlagami in zgodbami popestrila parkovni biolog Jošt Stergaršek in Katarina Kotnik Urbiha iz Laz. Za pogostitev z domačimi dobrotami in prijetno druženje so poskrbeli na Katarinini domači kmetiji T`Dolenj.

V sredo, 22.2.2022 so Planino obiskali študentje 4. letnika ljubljanske Fakultete za arhitekturo, pod vodstvom arhitektke in prof. Maruše Zorec in asistenta doc. Uroša Rustja.

Obiska so se udeležili v velikem številu, kar dokazuje interes bodočih arhitektov, ki bodo proučevali prostorsko urejanje Planinskega polja kot celote, njegove identitete, javnega prostora in bivanja v kraju...

V sklopu projekta KRAS.RE.VITA je na Planinskem polju nastala označena učna pot – »Scilkina učna pot«, ki jo že obiskujejo prvi obiskovalci.

V sredo, 4. 5. 2022 jo je obiskalo 64 članov novogoriške podružnice Društva za zdravje srca in ožilja. Na poti so spoznali južno zanko Scilkine učne poti, Planinsko jamo in Notranjski muzej, kjer so si ogledali tudi nov naravoslovni film o Planinskem polju, ki je nastal v okviru projekta KRAS.RE.VITA. Udeleženci so bili nad izletom in naravo navdušeni. En najpogostejših komentarjev je bil, da kako je mogoče, da še sploh niso poznali tega območja, ko pa jim je tako blizu in je na njem toliko lepega in zanimivega.

Vse obiskovalce učne poti prosimo, da sledijo zgledu te skupine in lepote polja občudujejo le iz obstoječih utrjenih poti.

Nekaj več o Scilkini poti najdete v prejšnji novici.

Uporabite lahko tudi interaktivni zemljevid južnega (postojnskega) dela Scilkine poti s predstavitvijo tabel.

Ob nezahtevni, 11 km dolgi označeni poti vas bodo spremljale pojasnilne table, ki opisujejo posebnosti Planinskega polja, vse od skrivnosti Planinske jame, značilnosti travnikov, pa do življenja tukajšnjih rastlin in živali ter poplavljanja.

Več o poti in zemljevid poti nadete v "PREBERI VEČ"

Obnova stolpa, ki traja že leto dni, bi morala biti končana že novembra 2021, a se je zaradi nepričakovanih arheoloških odkritij vse skupaj zavleklo. Med urejanjem vhoda v stolp so naleteli na del zidu širšega srednjeveškega kompleksa in arheološka izkopavanja so bila neizbežna. Odkriti so bili ostanki keramične posode, srebrniki, vitraž, ostanki strelnega in hladnega orožja.

Na sončno sredo, 20.4.2022 je Zavod Znanje Postojna, OE Turizem v sodelovanju z Občino Postojna izvedel izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov po Scilkini učni poti v Planini, ki je nastala v okviru projekta KRAS.RE.VITA. Skoraj triurno vodenje pod vodstvom soustvarjalke naravoslovnih vsebin, dr. Jane Laganis iz Zavoda za varstvo narave, OE Nova Gorica, je potekalo le po južni zanki poti na postojnski strani Planinskega polja. Trinajst vedoželjnih lokalnih vodnikov je spoznavalo zanimivosti tega območja, s poudarkom na naravni dediščini.

Z željo po preusmerjanju obiskovalcev iz najobčutljivejših območij Planinskega polja le po obstoječih poteh, po ozaveščanju širše javnosti ter razvoju Planine kot butične turistične destinacije, je potrebno zagotoviti usposobljene vodnike, saj bodo le tako lahko gostom predstavljali našo naravno in kulturno dediščino.
Lepo vabljeni vsi, ki vas vodenje veseli, še posebej pa vsi tisti, ki se že ukvarjate s turistično dejavnostjo v naši občini, da v svoje ponudbe vključite nov produkt, saj bo le tako pot (za)živela: https://www.google.com/maps/d/edit?mid=1ykwrrTCAuLr8LAcTZwUm-rw8OfrTpgLd&usp=sharing.

V sredo, 9. marca 2022, smo v Kulturnem domu v Logatcu prestavili Planinsko polje in njegove žive zaklade - travniško morsko čebulico in ostale žive posebnosti ujete v film Mateja Vraniča.

Dogodek projekta KrasReVita je bil organiziran v okviru tradicionalnih predavanj ob Gregorjevem, ki jih vsako leto priredi Občina Logatec.

Začeli smo s kratko predstavitvijo projekta, obrazložili povode za izvajanje projekta ter na kratko predstavili nekatere vrste habitatne tipe, ki jim je projekt namenjen. Dotaknili smo se tudi prenove Ravbarjevega stolpa, v katerem bo po obnovi informacijski center, ter Scilkine učne poti, na kateri lahko obiskovalci telesno, umsko in duhovno obogatijo svoje življenje: med rekreacijo v čudovitem okolju se naučijo veliko zanimivega o živalih, rastlinah, poplavljanju in ponikanju vode s Planinskega polja. 

Povzeto po prispevku Blanke Markovič Kocen s portala Novice z Notranjske

Prav na dan žena, 8.3.2022 je svojo premierno predstavitev, ob navzočnosti številnih obiskovalcev v Kulturnem domu Postojna, doživel nov dokumentarni film o Planinskem polju, ki je nastal v okviru projekta KRAS.RE.VITA.

Gre za izjemne prizore narave, rastlinskega in živalskega sveta ter pojavov, ki prikazujejo edinstvenost in živost pokrajine, s katero se lahko ponašamo, predvsem pa se zavedamo njenega pomena v smislu odgovornega ravnanja, da te izjemnosti uživamo, a hkrati skrbno ohranjamo.

Barvito, živo, spremenljivo in izjemno. To je Planinsko polje. Živi svet kraškega polja v naši neposredni bližini je prilagojen ciklu poplavljanja, ki ga narekuje narava. V nov film ga je ujel Matej Vranič, eden najuspešnejših slovenskih naravoslovnih fotografov in snemalcev. Pri nastanku filma so bili nepogrešljivi tudi sodelavci Notranjskega muzeja Postojna oz . projektnega partnerja Zavoda Znanje Postojna.

Vabimo vas na premiero dokumentarnega filma o naravi Planinskega polja v torek, 8.3.2022 ob 19. uri, v Kulturnem domu Postojna (Gregorčičev drevored 2a, v Postojni).

Predvajanju filma bo sledil pogovor z ustvarjalci.

Zaželeno je, da svojo udeležbo na dogodku potrdite na:
info@notranjski-muzej.si ali 05 72 11 090.

Film je nastal v projektu KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Letos smo končali najobsežnejšo aktivnost projekta KRAS.RE.VITA.

Notranjski park se je leta 2019 lotil drzne in zgodovinske obnove v preteklosti izravnanih meandrov (okljukov) Stržena, največjega vodotoka na Cerkniškem polju.

Center za obiskovalce na koncu vasi Dolenje Jezero je zasnovan kot vstopna interpretacijska točka v zavarovano območje Cerkniško jezero. S tako ureditvijo želimo preusmeriti večino obiskovalcev in preprečevati množičen vstop na občutljive predele ter na ključna območja za gnezdenje ogroženih vrst ptic v našem parku. V novozgrajenem centru je že letos poleti uradno zaživel Turistično informacijski center (TIC), kar pa je le prvi korak celostne vsebinske ureditve objekta. V naslednjem letu bo objekt dobil še sodobno notranjo opremo, ki bo omogočala interaktivno didaktično predstavitev Cerkniškega jezera ter življenja ob in v njem. Obiskovalci centra bodo lahko prek najsodobnejših multimedijskih vsebin in z vsemi čuti, tudi s pomočjo navidezne resničnosti, spoznavali jezero, park, živali in rastline v njem, zgodovino, mitologijo in še marsikaj drugega. V ta namen je bil v letu 2021 uspešno izveden tudi natečaj »Vsi obrazi Cerkniškega jezera«. Z natečajem smo med domačini in širše iskali fotografske motive edinstvene pokrajine Cerkniškega jezera, ki bodo predstavljene v samem centru. Notranjost centra bo v celoti opremljena s pomočjo finančnih sredstev naravovarstvenega projekta Kras.Re.Vita, ki ga sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Naši tehnični delavci so na območju Retja in Vodonosa na Cerkniškem jezeru že v letu 2018 pričeli intenzivno čistiti lesno zarast v skladu z trenutno veljavno zakonodajo. Po delni odstranitvi lesne zarasti se zadnji dve leti tu izvaja pozna poletna košnja, in sicer po 1. avgustu. Na območju velikem 14,29 ha v lasti Agrarne vaške skupnosti Dolenje Jezero imamo z »Jezerci« namreč sklenjen pisni dogovor o sodelovanju.
Eden od pomembnih ciljev projekta je tudi ta, da bomo ob koncu le tega, območje v upravljanje zopet predali vaški skupnosti. Tu bodo kmetje lahko uveljavljali tudi subvencije za košnjo in tako dodatno prispevali k ohranjanju življenjskih prostorov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Država preko naravovarstvenih projektov ter drugih programov omogoča izboljšanje stanja evropskega omrežja posebnih varstvenih območij. Poleg tega pa preko kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov spodbuja naravi prijazno gospodarjenje, kar je predvsem pomembno tam, kjer bi domačini zaradi nerentabilnosti sicer opustili kmetovanje. Kohezijski projekt KRAS.RE.VITA sofinancirata Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

V avgustu 2021 je na Planinskem polju potekala izvedba renaturacijskih ukrepov. Izvedena so točkovna zasutja na petih terciarnih osuševalnih jarkih z namenom ohranitve obstoječih habitatov, ki predstavljajo življenjski prostor ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam na Planinskem polju, in ki jim skozi projekt KRAS.RE.VITA posvečamo veliko pozornosti.

Cilj je zmanjšati površinski odtok vode in ga čim bolj približati prvotnemu naravnemu mikrohidrološkemu stanju. To bo prispevalo k dvigu nivoja talne vode in daljšemu zadrževanju vode.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA smo v petek, 3. septembra 2021, izvedli še zadnjo od predvidenih »Noči netopirjev« na Planinskem polju.

Tokrat se je dogodek začel v Podružnični šoli v Planini. Predvideni so bili trije sklopi aktivnosti: predavanje, delavnica za otroke in poslušanje netopirjev.
Kot predavatelja smo uspeli pridobiti enega naših največjih poznavalcev netopirjev, Primoža Presetnika, člana Slovenskega društva proučevanje in varstvo netopirjev. Pripravil nam je odlično predavanje - s svojo širino in poljudnostjo, obenem pa strokovnostjo, preglednostjo in številnimi zanimivostmi, je pritegnilo vse prisotne.

Medtem ko je 20 prijavljenih poslušalcev spremljalo predavanje, se je 16 mlajših udeležencev posvetilo ustvarjanju: izdelovali smo cof-netopirje, izrezovali, barvali in lepili na temo netopirjev. Ura je kar prehitro minila, otroci pa so delavnico zapustili s kupom lepih izdelkov, ki jih bodo spominjali na skrivnostne ponočnjake, ki »vidijo z ušesi«.

v PETEK, 3. septembra 2021 ob 18. uri, 
v Podružnični šoli Planina pri Rakeku 

Dogodek bo potekal v sklopu Mednarodne noči netopirjev 2021.

Program:
18.00 - 19.00   Primož Presetnik, univ. dipl. biol.: O netopirjih 
18.00 - 19.00   Delavnice za otroke
19.30   Prisluškovanje in opazovanje netopirjev v bližini Ravbarjevega stolpa

Opazovanje se bo odvijalo na prostem, zato bo v primeru slabega vremena odpovedan.

Za udeležbo so potrebne PRIJAVE do zapolnitve mest najkasneje do 1. 9. 2021 na:

• tatjana.jurca@notranjski-muzej.si ali na
• tel. št.: 05/721-10-80.

Več informacij najdete v "PREBERI VEČ"

V letu 2020 je Občina Postojna v okviru projekta KRAS.RE.VITA podpisala pogodbo za izvedbo renaturacijskih del na odkupljenih zemljiščih Planinskega polja.

Dela so namenjena izboljšanju stanja ohranjenosti življenjskih prostorov travniki s prevladujočo stožko in bazična nizka barja ter vrst kosec in pisana penica, vendar bodo neposredno pozitivno vplivala tudi na druge ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki prebivajo v teh habitatih.

Za izvajalca je bilo z javnim naročilom izbrano podjetje EHO Projekt d.o.o. iz Ljubljane. 

Vse uporabnike Planinskega polja prosimo za potrpežljivost in razumevanje ob morebitnih motnjah.

Občina Postojna je v spomladanskih mesecih leta 2021 uspešno izpeljala javni poziv za skrbniško varstvo kmetijskih zemljišč na Planinskem polju, ki jih je odkupila v okviru projekta KRAS.RE.VITA.

Skrbništvo naravne vrednote je eden izmed ukrepov ohranjanja narave, ki obsega izvajanje prilagojenega, trajnostnega gospodarjenja z naravno vrednoto.. Varstvo se v takem primeru zagotovi s sklenitvijo t. i. pogodbe o skrbništvu naravne vrednote z osebo, ki ni lastnik naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju.

Kot vsako leto projekta KRAS.RE.VITA, smo tudi v letošnjem juniju opravili redno štetje netopirjev v treh projektno obravnavanih cerkvah Planinskega polja – sv. Marjeti v Planini, sv. Mihaelu na Jakovici in sv. Luki v Grčarevcu.

Popis vsako leto opravimo v času kotenja in vzgoje mladičev, ko so na kotiščih prisotne večinoma samice, le redko tudi odrasli samci. Kotenje samic, ki oblikujejo t. i. porodniške kolonije, je tesno povezano z vremenom, saj topla pomlad omogoča zgodnejše kotitve. Letošnji mrzel in moker maj je začetek kotenja mladičev premaknil za približno 2 tedna, s čimer je povezano tudi število prisotnih mladičev, ki smo jih zasledili ob samem štetju. Tokrat so se nam pri izvedbi štetja pridružili še strokovnjaki s Centra za kartografijo favne in flore.

Letos smo veliko časa namenili tudi pogovorom s skrbniki sakralnih objektov o skrbi za zadevne kolonije netopirjev ter čiščenju njihovih kotišč oziroma zatočišč tudi v prihodnje.

Za več, klikni "Preberi več".

»O, poglej, čisto negiben je, kot bi bil mrtev«, se je čudil Gregor. Potem je izvedel, da tako hribski urh, žabici podobna dvoživka s črno-rumenim vzorcem na trebuhu, plenilca opozori, da je strupen. Tako je skupina otrok in njihovih staršev v Pocinovem lazu, 17. junija v živo spoznavala dvoživke Cerkniškega jezera. Večina jih je prvič videla še velikega pupka, prijela mlado krastačo in lovila zelene žabe. 

Kdaj: V četrtek, 17. junija 2021 ob 17h 

Kje: zbor na parkirišču v Dolenjem Jezeru (od tod pa z avtobusom do lokacije)

Potrebščine: Delavnica bo potekala zunaj, zato se oblecite vremenu primerno (senca) in prinesite podloge za sedet. Dobrodošlo bo tudi kakšno sredstvo proti komarjem.

V živo bomo spoznali dve vrsti dvoživk, ki živita na Cerkniškem jezeru:

• velikega pupka, ki je največji evropski pupek, in
• hribskega urha, manjši žabi podobna dvoživka s srčki v očeh. 

Prijava: Število udeležencev je omejeno, zato so zaradi lažje organizacije prijave obvezne. Vašo udeležbo nam sporočite do srede, 16.6.2021 na:

• 01 709 06 36 ali na
• barbara.skaberne@notranjski-park.si

Za več informacij kliknite "PREBERI VEČ".

Prejšnji mesec smo najavili nov »obvoz« na Poti izvirov, nad izvirsko jamo Špilja. Sedaj lahko tudi takrat, ko voda najbolj buha iz jame po suhem nadaljujemo pot. 

Preden obiskovalec pride do jame, na svoji levi zagleda lepo urejeno, z lesnimi sekanci posuto pot, ki ga vodi tik nad vhodom v jamo in naprej na obstoječo pot. Pot je sicer dovolj široka, a previdnost je vedno potrebna. 

Fotografije in ostalo v "preberi več".

Zainteresirane vabimo k oddaji vloge za prilagojeno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, namenjeno varovanju travniške morske čebulice na Planinskem polju. Sredstva za to so na voljo v projektu KRAS.RE.VITA.

Rok za oddajo vloge je 1. 6. 2021.

Razpisno dokumentacijo najdete tukaj.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Eden od izvirov, na približno na polovici naše Poti izvirov, je izvirska jama Špilja, ki predstavlja enega močnejših izvirov na jugi Cerkniškega polja. Po obilnem deževju, lahko bruha tudi tako silovito, da se čez ustaljeno pot ustvari deroča struga, ki preprečuje nadaljevanje poti.

Da bo prehod mogoč tudi v času, ko je pot zalita, se je Notranjski park odločil speljati »obvoz« nad izvirom, ki vodi spet na glavno pot. Prav te dni so naš tehnični sodelavec in njegovi pomočniki zasadilo prvo lopato. Potrebno bo odstraniti nekaj grmovja, pot vkopati v breg, jo posuti z lesnimi sekanci in zavarovati.

Ko bo »obhodna« pot gotova, se ponovno javimo.

Za fotografije klikni "Preberi več"

Kmetovanje ni potrebno le za pridelavo hrane za človeka, temveč tudi za ohranjanje velike pestrosti travniških in barjanskih rastlinskih in živalskih vrst. Tako kmetovanje mora biti seveda nekoliko prilagojeno, za kar lahko tisti, ki gospodari na tak način, pridobi kmetijske spodbude.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA je Občina Postojna zato pripravila Javni poziv za Skrbniško varstvo kmetijskih zemljišč Občine Postojna na Planinskem polju.

Podpisnik pogodbe o skrbništvu se obveže, da bo do leta 2027 izvajal za potrebe skrbniškega varstva določene aktivnosti na vseh odkupljenih zemljiščih, druge pa prilagodil ali opustil.

Rok za oddajo vloge je 23. april 2021.
Več informacij na Občini Postojna.

Ali v dokumentih:

• 00_Javni poziv 
• 01_Priloga 1_Prijava
• 02_Priloga 2_Vidik gospodarjenja
• 03_Priloga 3_Osnutek pogodbe

Zmagovalci našega fotografskega natečaja "Vsi obrazi Cerkniškega jezera" so naposled le znani! Seznam vseh je v "PREBERI VEČ", njihove fotografije pa bodo sestavni del novega Centra za obiskovalce. Tega bo Notranjski regijski park začel opremljati z zanimivimi, multimedijskimi vsebinami, takoj ko Občina Cerknica, ki je poskrbela za izgradnjo stavbe, popolnoma zaključi s projektom postavitve.

Vsem zmagovalcem iskreno čestitamo, vsem, ki ste poslali fotografije pa se iz srca zahvaljujemo! Mnogi ste nam poslali več kot čudovite fotografije, a nekaterih žal nismo izbrali samo zato, ker niso ustrezale našim, zelo natančno določenim kategorijam in podkategorijam.

V nekaterih kategorijah nismo prejeli nobene fotografije, ali pa ni nobena ustrezala zahtevam.

V februarju 2021 je Občina Postojna v okviru projekta KRAS.RE.VITA podpisala pogodbo za rekonstrukcijo Ravbarjevega stolpa v Planini, v vrednosti 576.245,97 €. Za izvajalca je bil z javnim naročilom izbran SGP ZIDGRAD IDRIJA d. d. iz Idrije.

Predvideni so rekonstrukcijski posegi v kletne, pritlične in nadstropne etaže ter ureditev dostopa do stolpa za potrebe vzpostavitve interpretacijsko izobraževalnega središča.

Predvideni datum pričetka del je 17. marec 2021, zato vse občane prosimo za potrpežljivost in razumevanje ob morebitnih motnjah oziroma delnih zaporah javnih poti.

Nadzor nad izvedbo del bo vršilo podjetje Arhi - Studio Krapež d.o.o..

Rok za izvedbo del je do 30. novembra 2021.

Na današnji dan je bila leta 1973 v Washingtonu podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, znana pod akronimom CITES. Konec leta 2013 pa je Generalna skupščina Združenih narodov 3. marec razglasila za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day), s čimer je postal najpomembnejši svetovni letni dogodek, posvečen prostoživečim živalim in rastlinskim vrstam. Letošnji svetovni dan bo potekal v znamenju teme: »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.

...

V preberi več tudi namig na to, kako lahko prispevate k letošnjemu Svetovnemu dnevu.

Pozdravljen ljubitelj Cerkniškega jezera!

Notranjski regijski park te vabi k sodelovanju na fotografskem natečaju »Vsi obrazi Cerkniškega jezera«. Natečaj je razpisan z namenom pridobitve fotografij, ki bodo sestavni del posameznih interpretacijskih točk v novo nastajajočem Centru za obiskovalce na Cerkniškem jezeru. Ker potrebujemo različne, točno določene motive, smo natečaj razdelili na 6 sklopov, vsak sklop pa na nekaj kategorij glede na motiv. Nagrajena bo ena fotografija iz vsake posamezne kategorije vsakega sklopa, sodeluješ pa lahko z neomejenim številom fotografij.

Zmagovalna fotografija vsake posamezne kategorije bo prejela denarno nagrado v višini 50 EUR.

Rok za oddajo fotografij je podaljšan do 1. 3. 2021.

Dokumentacija natečaja: 
1. VABILO na Fotografski natečaj do 1.3.2021 (word, pdf)
2. PRAVILA natečaja (word, pdf)
3. OBRAZEC (word, pdf)
4. Vzorec AVTORSKE POGODBE - popravljen (word, pdf)

Za Planinsko polje se v času šolanja na daljavo zanimajo tudi dijaki in izobraževalne institucije 

Dijak srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni nam je konec preteklega leta poslal seznam vprašanj, na katere smo partnerji v projektu KRAS.RE.VITA z veseljem odgovorili.

Člani ekipe projekta smo v času šolanja na daljavo prejeli več vprašanj na temo Planinskega polja – vse od vprašanj o ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah tega posebnega območja pa vse do ukrepov za izboljšanje stanja habitatov ter same zaščite polja.

Odločili smo se, da oblikovana vprašanja in odgovore preoblikujemo še v članek, ki ga z vami delimo s pomočjo svetovnega spleta ter tako širimo informacije o tem specifičnem in dragocenem območju Slovenije, s kar se da velikim številom radovednežev.

Najprej kratek uvod:

Trenutno je zavarovan le del Planinskega polja, ki pripada Občini Postojna, nima pa še določenega upravljavca. Nalogo upravljalca zavarovanega območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave trenutno opravljata ustanovitelj (to je Občina Postojna) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Se je pa začel tudi postopek za zavarovanje celotnega Planinskega polja že začel. Računamo, da bo v roku nekaj let območje dobilo tudi upravljalca.

V "preberi več" najdete vprašanja in odgovore, povezane s Planinskim poljem.

(Nedeljska reportaža o Poti Drvošec na nacionalnem radiu)

Notranjski park prebivalcem in obiskovalcem Cerkniškega jezera želi v 2021 vse dobro in vam v odgovorno uporabo podarja tematski poti Drvošec in Pot Izvirov ter štirih označene kolesarske poti.

Pot Drvošec po besedah predsednika komisije za Naj poti Slovenije Jožeta Praha (Zavod za gozdove) ni le v samem slovenskem vrhu tematskih poti, ampak je med edinstvenimi tudi v evropskem prostoru.

Več o tem, kaj o tem pravijo sogovorniki novinarja Milana Trobiča izveste v Nedeljski reportaži Radia Slovenija.

Vse te nove pridobitve so nastale v projektih:

• KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija ter
• LIFE Stržen, ki ga sofinancirata LIFE finančni mehanizem Evropske Unije Ministrstvo za okolje in prostor, NRP, lokalna podjetja in Občina Cerknica.

Jeseni se je zunanji izvajalec lotil obnove habitatov na dveh zemljiščih v lasti Občine Postojna, kjer se prepletata habitatna tipa travnikov s prevladujočo modro stožko ter bazična nizka barja, ki sta ciljna habitatna tipa projekta KRAS.RE.VITA.

Pritisni "PREBERI VEČ".

Najlepša pot na Cerkniškem jezeru

Pot izvirov, ki je že nekaj časa speljana ob izvirih, ki polnijo Cerkniško jezero, je po novem opremljena s kažipoti in informativnimi tablami. Prve skrbijo za to, da se sprehajalci na 4 km dolgi poti ne izgubite, na drugih pa izveste marsikaj o 14-ih najbolj prepoznavnih izvirih ob poti in ostalih posebnostih iz živalskega in rastlinskega sveta.

Na območju med Gorenjim Jezerom in Lazami namreč izvira večina vode, ki napaja Cerkniško jezero. Tu voda tu privre na dan iz več kot 33 izvirov in odteka po slikoviti strugi Stržena preko Cerkniškega polja do ponorov v Jamskem zalivu, na drugem koncu jezera, kjer ponovno izgine v kraško podzemlje.

Pritisni tudi "PREBERI VEČ".

V oktobru smo s pomočjo izbranega zunanjega izvajalca zaključili še eno pomembno aktivnost projekta KRAS.RE.VITA. Na sobotno dopoldne smo se pred cerkvijo sv. Marjete v Dolenji Planini dobili s predstavnikom Centra za kartografijo favne in flore, ki so se mu pridružili tudi entuziasti s Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Za koordiniranje obiska zvonika je zaslužen tudi predsednik gospodarskega sveta Župnije Planina pri Rakeku, g. Matičič, ki se mu ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo.

V roku dveh let se je na podstrešju zvonika nabralo dobrih 100 kilogramov netopirskih iztrebkov. Napolnjene žaklje smo po zaključenem delu prenesli v pritličje zvonika, kar sedem nadstropij nižje. Pospravljeno in urejeno kotišče pa sedaj že nestrpno pričakuje prve samice, ki se bodo v zvoniku začele zbirati spet v začetku prihodnje pomladi. 

Več o poteku akcije in o novih vrstah netopirjev najdete v "PREBERI VEČ".

Turistična zveza Slovenije je pot Drvošec prepoznala kot najbolj izstopajočo v državi in jo v kategoriji NAJ tematska pot leta 2020 uvrstila na prvo mesto. Stroga komisija, ki nas je obiskale v prvih dneh septembra in s sokoljimi očmi pregledala našo pot Drvošec, se je odločila: Pot Drvošec - pot čudovitih razgledov, ki poteka ob Cerkniškem jezeru in vsebuje 3 opazovalnice za ptice ter vrsto info tabel in zanimivih skulptur, kandidira za prestižno nagrado "Moja dežela lepa in gostoljubna 2020".

Skoraj 4 kilometre dolga Tematska pot Drvošec z opazovalnicama za ptice - Kuharca in Klejni vrh in 10-metrskim razglednim stolpom Otočec ter vrsto točk, kjer so predstavljene različne živali, poteka ob Cerkniškem jezeru, večinoma po gozdnem grebenu. Nekoliko dvignjena od jezera, ponuja prekrasne razglede na presihajoče Cerkniško jezero, coprniško Slivnico in širšo okolico.

V prejšnjih letih je bil Ravbarjev stolp že deležen delne obnove s pomočjo evropskih sredstev. Občina Postojna je leta 2016 v prvi fazi obnovila njegovo streho iz čezmejnega programa IPA Adriatic v okviru projekta HERA. Nadaljnja obnova stolpa pa se bo, zaradi potrebe po zagotovitvi večjih finančnih sredstev, morala izvajati v več fazah.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA so predvideni rekonstrukcijski posegi kletne, pritlične in nadstropne etaže ter dostopa do stolpa. Predvidena je tudi ureditev parkirišč, kar bo pomembno vplivalo na celostno podobo območja za potrebe ureditve in vzpostavitve interpretacijsko izobraževalnega središča.

V času izvedbe projekta pa se je izkazalo, da predvidena sredstva ne bodo zadostovala ...

Ja, tudi s Cerkniškega jezera se vidi Triglav. Od sedaj naprej ga lahko v jasnem vremenu občudujete iz opazovalnice, ki jo je Notranjski park postavil ob ponikalnici Stržen, pri mostu med vasema Gorenje Jezero in Laze. Poimenovali smo jo z lokalnim imenom Malnšče. Domačini vedo namreč povedati, da je tod nekoč stal mlin, po domače »maln«.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA ter dogodka Mednarodna noč netopirjev 2020 je pretekli petek, 18. 9. 2020, na Jakovškem griču potekal dogodek poimenovan »Noč netopirjev«.

Dogodek je zaradi trenutnih epidemioloških razmer tokrat potekal na prostem in z omejenim številom obiskovalcev, skladno z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Udeleženci so v poznih popoldanskih urah najprej prisluhnili predavanju projektnega partnerja – Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Naravovarstvena svetovalka dr. Jana Laganis je prisotnim najprej predstavila splošne značilnosti netopirjev, ki so širši javnosti še vedno precej neznana bitja. Tokrat smo imeli sicer organizatorji srečo – med obiskovalci sta bila dva mlada navdušenca nad netopirji, kar je predavateljici malce olajšalo delo, nam pa vliva upanje, da bo za netopirje lepo poskrbljeno tudi v prihodnje.

Tudi v letošnjem letu smo nadaljevali s prizadevanji za ohranitev in izboljšanje travniških življenjskih prostorov na Planinskem polju.

V avgustu se je izvedla pozna košnja tako na travnikih, ki jih je Občina Postojna odkupila v okviru projekta KRAS.RE.VITA kot tudi na travnikih, kjer so bile z lastniki sklenjene pogodbe o varstvu in skrbništvu, skupno na 38 hektarjih.

Z rabo prilagojenih kmetijskih praks nameravamo izboljšati dva habitatna tipa, ki sta v zadnjih letih na Planinskem polju v drastičnem izginjanju – travnike s prevladujočo stožko (Molinia spp.) in bazična nizka barja. Istočasno bomo s tem izboljšali tudi stanje življenjskih prostorov za kosca (Crex crex) in pisano penico (Sylvia nisoria) ter še za veliko drugih prebivalcev teh specifičnih življenjskih okolij.

Vse te aktivnosti vodita Občina Postojna je skupaj s partnerjem, Notranjskim muzejem Postojna, v okviru naravovarstvenega projekta KRAS.RE.VITA.

Pripravili: Tanja V. Jagunić in Nina Doles, koordinatorki projekta KRAS.RE.VITA
Foto: N. Doles

Vabljeni na NOČ NETOPIRJEV v sklopu dogodka Mednarodna noč netopirjev 2020

Zaradi slabše vremenske napovedi je dogodek prestavljen na 

PETEK, 18. september 2020 ob 18. uri, pri cerkvi sv. Mihaela na Jakovici

Pridružite se nam na netopirsko obarvanem večeru, kjer boste spoznali te zanimive sesalce, njihov način življenja, zakaj so ogroženi in kaj lahko storimo za njihovo dobrobit.

Na dogodku bomo opazovali tudi izletavanje netopirjev in jim prisluškovali s posebnimi napravami-“bat” detektorji.

Dogodek se bo odvijal na prostem, zato bo v primeru slabega vremena prestavljen na petek, 18. septembra. Če nam še takrat zagode vreme, bo dogodek odpovedan.


Za udeležbo na dogodku so obvezne prijave. Sprejemamo jih do zapolnitve mest, najkasneje do 16. 9. 2020 na nina.doles@notranjski-muzej.si ali na tel. št.: 051 417 636. 


Več o programu in ostalem najdete v PREBERI VEČ.

V petek 21.8.2020 je Notranjski regijski park obiskal minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak z namenom, da se udeleži svečane otvoritve tematske poti Drvošec.

Sprejela sta ga župan občine Cerknica Marko Rupar in direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed. Po kratkem kulturnem programu, ki je potekal na eni od idiličnih razglednih točk, je minister, skupaj z županom in direktorjem, prerezal trak in uradno odprl učno pot Drvošec. Ta poteka po neokrnjeni naravi Cerkniškega jezera in je v eno smer dolga 3,7 kilometra. Poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok.

Minister je predstavitev in obisk spremljal z zanimanjem in dal jasno sporočilo, da bo država tudi v prihodnje podpirala naravovarstvene projekte. Župan Marko Rupar je ob vsem tem poudaril, da je treba s pogovori iskati skupne poti. »To je pravi pristop, ki vsem prinese veliko zadovoljstva,« je povedal. Minister Vizjak pa je med drugim dejal: »Učna pot ob Cerkniškem jezeru je lep primer sinergij razvoja in ohranjanja narave. Naj se pot Drvošec vriše v zemljevid dosedanjim in prihodnjim potem, ki sledijo smeri dobrobiti nas ljudi in narave oziroma življenja.«

Infrastruktura, ki jo gradimo v okviru projekta KRAS.RE.VITA, počasi dobiva končno podobo.

Tri od štirih opazovalnic že stojijo na polotoku Drvošec, zadnjo pa podjetje Proform tudi že postavlja. Namenili smo ji prostor ob mostu med Gorenjim Jezerom in Lazami, pod katerim teče Obrh, ki se po sotočju z Lipsenjščico preimenuje v Stržen. Domačini vedo povedati, da je tod nekoč stal mlin (»maln« po domače), zato je to območje znano pod imenom Malnšče.

Na Notranjskem parku smo se odločili posamezne elemente infrastrukture poimenovati po ledinskih imenih in jih napisali tako, kot jim rečejo domačini. Tako imamo opazovalnici Kuharco in Klejni vrh, opazovalnica v obliki stolpa se imenuje Otočec, ta pri Gorenjem Jezeru pa Malnšče.

Opazovalnica Malnšče stoji na zemljišču Agrarne vaške skupnost Gorenje Jezero, ki je izbrala tudi obliko opazovalnice. Notranjski park se Skupnosti za soglasje k postavitvi objekta najlepše zahvaljuje.

Letošnje poletje je hudo bogato s padavinami. Konec julija smo sklicali sestanek z izvajalci renaturacije na Belem bregu in bili prepričani, da bomo letos dokončali izkop stare struge Stržena na Belem bregu in zasuli kanal. Pa trenutno nič ne kaže, da bo temu res tako.

Vodostaj Stržena se je v treh dneh (s 1.8. do 4.8.2020) z 52 cm, ki bi omogočil nadaljevanje zemeljskih del, dvignil za več kot 1,5 m na 203 cm. Sedaj se priporočamo slivniškim coprnicam za daljše obdobje brez padavin.

To pa ni edina aktivnost, pri kateri nam je voda zagodla. Tudi obnova zemljišč, ki smo jih odkupili v okviru projekta KrasReVita in ležijo v osrčju jezera, bo morala počakati.

Letošnji popis koscev na Cerkniškem jezeru je bil zopet zelo uspešen. To ptico, so ornitologi z notranjske sekcije DOPPS-a prvič popisovali že pred 25-imi leti. Od takrat jih ornitologi z DOPPS-a skupaj s predstavniki Notranjskega parka popisujejo nepretrgoma vsako leto. Na presihajočem jezeru, ki je bilo letos spomladi letos skorajda povsem suho jih zadnja leta popisujejo po dvakrat - konec maja in v začetku junija. Kosci pojejo predvsem ponoči, zato se jih popisuje med 23. uro zvečer in 3. uro zjutraj.

Letos smo na Cerkniškem jezeru našteli 103 kosce. Rezultat ni rekorden, je pa odličen. V četrt stoletni zgodovini popisov kosca na Cerkniškem jezeru smo več koscev kot letos našteli samo v treh letih. Cerkniško jezero je tako tudi letos najboljše območje za kosca v državi. Koščeva populacija na Cerkniškem jezeru je stabilna oziroma celo nekoliko narašča, medtem ko so povsod drugod po Sloveniji zaskrbljeni zaradi upada. Od leta 1999 do danes se je njegova populacija v Sloveniji prepolovila! Do leta 2016 je za najboljše območje za kosca veljalo Ljubljansko barje, a se tam njihovo število zmanjšuje. Dobro stanje populacije koscev na Cerkniškem jezeru pa je povezano z odsotnostjo vplivov intenzivnega kmetijstva ter dobrim naravovarstvenim delom Notranjskega regijskega parka. Javni zavod iz Cerknice je namreč v zadnjih 3 letih v okviru projekta KRAS.RE.VITA samo na Cerkniškem jezeru odkupil preko 65 ha zemljišč, ki so posebej namenjeni ti skrivnosti, v travi skrivajoči se, a glasni ptici.

Notranjski park bo 1. avgusta 2020 nadaljeval z obnovo vodotoka Stržen na območju Beli breg pod Gorenjim Jezerom.

Vsa dela bodo predvidena končana do 31.8.2020. Izvajalec del zagotavlja, da bo na zemljiščih, ki so jih prečili gradbeni stroji, zemljišča vzpostavil v prvotno stanje.

Vsem lastnikom in uporabnikom tamkajšnjih zemljišč se zahvaljujemo za razumevanje in potrpljenje.

Vabimo vas na ogled animacije obnove stare struge Stržena na območju Belega brega (projekt KRAS.RE.VITA) in Ključev (projekt LIFE Stržen).

Nagradni likovni natečaj »Navadni netopir«, organiziran v okviru projekta KRAS.RE.VITA, je bil namenjen učencem razrednega pouka širšega projektnega območja v šolskem letu 2019/2020 (Postojna, Pivka, Cerknica, Logatec).

Najbolje sta bili ocenjeni deli učencev Jakoba Komidarja in Vala Črmelja iz podružnične šole Maksima Gasparija iz Begunj, kis ta zasedla prvo in drugo mesto. Prislužila sta si netopirnico ter leseno stensko uro v obliki netopirja. Tretjo nagrado je s svojim likovnim delom osvojila Lia Volk iz Osnovne šole 8 talcev iz Logatca, ki je prejela leseno sestavljanko z motivom navadnega netopirja.

Udeleženci od 4. do 10. mesta so prejeli priznanja:
4. mesto: Jurij Šlajnar, POŠ Maksim Gaspari Begunje
5. mesto: Živa Švigelj, POŠ Maksim Gaspari Begunje
6. mesto: Barbara Furlan, POŠ Maksim Gaspari Begunje
7. mesto: Taja Rutar, OŠ Košana
8. mesto: Aleksej Arizanović, OŠ Miroslava Vilharja Postojna
9. mesto: Barbara Dugar, OŠ 8 talcev Logatec
10. mesto: Karin Mugerli, POŠ Maksim Gaspari Begunje

V "preberi več" si lahko ogledate nagrajena dela in nekaj ostalih.

Najlepši pogledi na Cerkniško jezero se odpirajo z nekoliko dvignjenih obronkov ob jezeru. Na javorniški strani je Notranjski park izbral tri lepe razgledne točke, na katere je umestil pokrite opazovalnice, ki so del obsežne lesene infrastrukture, namen katere je obiskovalcem nuditi čim bolj polno doživetje jezera, ne da bi vstopali v občutljive življenjske prostore ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

Najvišja med opazovalnicami je zasnovana kot visoka preža oziroma stolp za opazovanje, ki je v času pisanja tega prispevka še v fazi gradnje. Opazovalna ploščad na višini skoraj 10 metrov je zasnovana tako, bo lahko sprejela 5 oseb in bo nudila čudovit razgled čez Cerkniško polje vse do Slivnice in Martinjaka.

Kot vse, o čemer pišemo v teh novicah, tudi omenjeno gradnjo, sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija v okviru projekta KRAS.RE.VITA.

Likovni natečaj "Navadni netopir"

Trije člani strokovne komisije zaključujejo z ocenjevanjem likovnih del, ki smo jih v Notranjskem muzeju Postojna prejeli v okviru likovnega natečaja »Navadni netopir«.

Občina Postojna je že priskrbela nagrade.

V kratkem bodo tako znani dobitniki nagrad in priznanj, ki jih bomo podelili še pred koncem tega šolskega leta.

Ste tudi vi med tistimi, ki že nestrpno čakajo na razglasitev nagrajencev?

Letos smo 22. maja v enem od bazenov opazili enega večjih urhovih mrestov. Kot kaže je bila rastlina, kamor je samica pritrdila jajčeca ravno prav dolga in para hribskega urha nihče ni motil pri tako pomembnem opravilu kot je razmnoževanje. Z drugega bazena pa se je slišalo nežno U-kanje svatbe željnega samca.

V tem času so v treh bazenih plavali tudi paglavci urha, videli pa smo tudi dober centimeter velike mladostne osebke, ki so se preobrazili lansko leto in prezimili v neposredni okolici.

Nov urhov življenjski prostor pa ni le njihov. Odkrile so ga tudi že sekulje. Vsaj en par te vrste rjave žabe, je zgodaj spomladi odložil mrest, od katerega so v maju ostali le še paglavci. Družbo jim delajo tudi zelene žabe in druge vodne vrste, predvsem nevretenčarjev.

Torej lahko dve leti po tem, ko smo vzpostavili nov življenjski prostor za hribskega urha, rečemo, da je poskus uspel. ...

Ob Poti izvirov že stojijo leseni stebrički, na katere bomo kmalu pritrdili  table z zanimivimi informacijami o posameznih delih poti: izvirih, živalih in rastlinah, živalih, ki jih boste srečali na tej 4 kilometre dolgi krožni pešpoti.

Poleg te poti je delno postavljena tudi že preostala infrastruktura na polotoku Drvošec.

Na Planinskem polju sredi maja zasveti travniška morska čebulica. Raste na močvirnih travnikih, kjer so tla večji del leta vlažna, občasno tudi poplavljena, vendar redko v času cvetenja. V Sloveniji uspeva le na Planinskem polju, sicer pa je razširjena na poplavnih kraških poljih dinarskega gorstva od Slovenije do Albanije.

Ogrožajo jo osuševanje, gnojenje, paša in zasipavanje.

Travniška morska čebulica z edinim rastiščem na Planinskem polju naj bo na Mednarodni dan biotske raznovrstnost v ospredju. Letošnji slogan tega dneva je »Rešitve so v naravi!«. Pri tem sodelujete tudi vi. Kako? Tako, da naredite vse za njeno ohranjanje.

Kako ohranjati travniško morsko čebulico? Klikni na "preberi več". 

Mala tukalica na Cerkniškem jezeru živi v trstičju in šašju, še posebej, če so sredi gostejšega rastlinja tudi manjša vodna okenca. Raje ima globljo vodo, ni pa zelo občutljiva na nihanje gladine vode. Tukaj je njeno najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, njeno populacijo na jezeru ocenjujemo na 10-20 parov. Največja grožnja zanjo so predolga sušna obdobja, zato bo projekt Kras.Re.Vita z renaturacijo Belega Brega bistveno pomagal pri njeni ohranitvi. Lahko se zgodi, da bo ob grožnjah poplavnemu gozdu ob Muri, to njena edina »trdnjava« v državi, zato so napori za ohranitev te vrste še toliko pomembnejši. Drugod po Sloveniji gnezdi le maloštevilno.

Popisi male tukalice so sicer nekaj posebnega in čarobnega. Ker je mala tukalica najbolj aktivna ponoči, jo popisujemo takrat. Sredi jezera, obsijanega z lunino svetlobo, je treba predvajati njeno gnezditveno oglašanje. V daljavi je iz smeri Žerovnice slišati velikega skovika, v bližini bobna bobnarica, od Unca sem se sliši globoko hukanje velike uharice. Obenem pa so ti popisi tudi fizično naporni, saj je treba broditi po nekaj decimetrov globoki vodi, nemalokrat pa se zavlečejo tja do jutra.

V okviru projekta Kras.Re.Vita smo se lotili tudi izboljšave življenjskega prostora pisane penice (Sylvia nisoria). Izboljšali bomo stanje grmišč, kjer živi, z redčenjem, odstranjevanjem preveč razraslega grmovja, mulčanjem in košnjo. Veliko grmišč na jezeru se je namreč strnilo in ponekod začelo prehajati že v gozd.

Naj začnem z anekdoto s terena.
V projektu imamo predviden tudi popis stanja vrste, prvo in zadnje leto projekta. Vendar pisana penica ni ravno za vsakega ornitologa, treba je imeti kar nekaj izkušenj za zanesljivo določitev. Ko sva se s kolegico Uršo popisa lotila, sva šele na cerkniškem terenu ugotovila, da bo naloga še posebej tukaj zahtevna. Marsikatera črnoglavka je oponašala petje pisane penice, prav tako rjava penica. Posamič je mogoče v grmovju ob jezeru slišati tudi vrtno penico. Tako da je bilo treba občasno vložiti kar precej napora za zanesljivo določitev vrste. Vendar sva z vajo to kmalu uspela narediti.

Še nekaj na temo življenjskega okolja penice in njenih navad ter o tem, kako se razume s svojimi sosedi
Pisana penica namreč živi v grmiščih ob dobro ohranjenih, ekstenzivnih suhih in vlažnih travnikih. Če se ti preveč zarastejo, ali če so obdelovani preveč intenzivno, iz okolja izgine. Tako je dober indikator sonaravnega življenja in kmetovanja.

Poleg nje bomo v grmišču, ki ga naseljuje, skoraj zagotovo srečali še rjavega srakoperja (Lanius collurio), s katerim ne tekmuje, ampak se dopolnjujeta pri obrambi pred predatorji gnezda. Kakor je videti, ima dobiček iz tega odnosa predvsem rjavi srakoper, saj pisana penica aktivno in agresivno odganja plenilce od gnezda. Rjavi srakoperji imajo tako dokazano večji gnezditveni uspeh v bližini gnezd pisane penice.

Primož Kmecl

V vodni kotanji v Pocinovem lazu (nekateri mu rečejo Pucinov laz) že cel april ni vode. V tem času si veliki pupki običajno tudi na Notranjskem že najdejo za razmnoževanje primerno vodno telo. Znano je, da se pupki vsako leto vračajo tja, kjer so se izlegli. Si bodo poiskali kakšno drugo vodo?

Na ožjem območju Cerkniškega jezera v času suše skoraj ni stoječih voda brez rib. Kadar je dovolj vode, najdemo velike pupke le še v Godeševem lazu, a tudi ta je bil aprila suh. V skrajni sili bi morda v ponikalnici Stržen našli kakšen zatok, zalivček, kjer voda bolj ali manj miruje in jo spomladansko sonce lahko dovolj segreje. Morda bi tam rasle tudi nežne vodne rastline, v katerih liste samica zavije svoja jajčeca. A težko bi se v Strženu izognili ribam, ki se hranijo tudi z njihovimi jajčeci in ličinkami, zaradi česar bi bilo njihovo razmnoževanje neuspešno.

Drugih možnosti pa skoraj ni več. Tudi, če se bosta Pocinov in Godešev laz v maju napolnila z vodo, je vprašanje, če morda letos za razmnoževanje velikih pupkov ni že prepozno.

Ne glede na razglašeno epidemijo novega koronavirusa in posledično zaprte osnovne šole, smo se v Notranjskem muzeju Postojna vseeno odločili podaljšati likovni natečaj »NAVADNI NETOPIR«, ki ga prirejamo skupaj z Občino Postojna. Vse učenke in učence razredne stopnje osnovnih šol s širšega projektnega območja (Postojna, Pivka, Logatec in Cerknica) ponovno pozivamo k ustvarjanju izdelkov na temo navadnega netopirja.

Odločili smo se, da likovni natečaj »NAVADNI NETOPIR« podaljšamo za en mesec in izdelke sprejemamo vse do vključno 29. maja letos. ...

V preteklih mesecih so bili netopirji deležni precej negativne publicitete po vsem svetu, saj se jih neupravičeno krivi za pojav pandemije bolezni COVID 19. 

Netopirjem, edinim letečim sesalcem na Zemlji, namenjamo pozornost tudi v okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki trenutno poteka na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Zaradi tega smo se v projektni ekipi odločili podrobneje osvetliti povezavo netopir - koronavirus - človek.

Te dni ob Cerkniško jezero, na lesene stebričke, nameščamo informativne in usmerjevalne table. Tale na fotografiji stoji ob požiralnikih Rešeto, ki so izhodiščna točka za sprehajalno pot Drvošec in 4 kolesarske poti različnih dolžin in težavnosti - Jezerko, Ščuka, Kačji pastir in Žaba.

Prva od štirih opazovalnic, imenovana Kuharca na polotoku Drvošec, že dobiva svojo podobo. Opazovalnica bo v celoti opremljena predvidoma do konca maja 2020.

Delo na projektu KRAS.RE.VITA poteka tudi v teh, zelo specifičnih okoliščinah.
Vsi sodelujoči partnerji projekta si, v času epidemije koronavirusa, prizadevamo opravljati delo od doma (#ostanidoma) ter hkrati poskrbeti za kar se da nemoten potek projekta.
Tehnični sodelavci nadaljujejo s čiščenjem zaraščenih parcel na Cerkniškem jezeru, zunanji izvajalci pa z gradnjo infrastrukture (lesene opazovalnice). Na Planinskem polju trenutno potekajo predvsem administrativna dela, ki so podlaga za kasnejšo izvedbo aktivnosti na terenu.
Tudi koordinatorji opravljamo občasna terenska dela. Vsi pa pri izvajanju upoštevamo zahtevano večjo medsebojno razdaljo in poostrene higienske ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa (#upoštevajnavodila).
Še naprej vas bomo obveščali o dogajanju tako na Cerkniškem jezeru kot Planinskem polju, saj si prizadevamo, da situacija, v kateri smo se znašli ne bi ogrozila projektnih aktivnosti.
Upamo, da se po izboljšanju razmer vidimo v še lepši učilnici v naravi. Do takrat pa upoštevajte vse ukrepe in ostanite zdravi!

Kolektiv projekta KRAS.RE.VITA 

V prejšnjih letih je Ravbarjev stolp že bil deležen delne obnove. Občina Postojna je leta 2016 obnovila njegovo streho, v projektu KrasReVita pa bomo stolp prenovili in v njem urediti interpretacijsko izobraževalno središče.

Izkazalo se je, da sredstva, predvidena v projektu, ne bodo zadostovala za obnovo. Za nami sta namreč dva neuspela javna razpisa, s katerima si je Občina Postojna (na od petih partnerjev v projektu) zaman prizadevala najti izvajalca. Na prvi razpis se ni prijavi nihče, v drugem pa smo pridobili dve ponudbi, ki sta 2,5-krat presegali razpoložljiva sredstva.

Za bazična nizka barja je značilno, da jih namaka voda bogata z raztopljenimi karbonatnimi minerali. Talna voda je lahko na teh območjih tik pod površino, ponekod pa tudi na njej. Tudi na nizkih barjih nastaja šota, ki se tvori pod vodo, vendar pa ne nastaja iz šotnih mahov, kot je to značilno za visoka barja.Na določenih območjih nizkih barij lahko prevladuje črnikasti sitovec, na drugih pa rjasti sitovec. Pridružijo se jima lahko še druge barjanske rastline kot so proseni in srhki šaš, širokolistni in ozkolistni munec, alpski mavček, modra stožka, mesnordeča prstasta kukavica in navadna močvirnica.

V sredo, 22. 1. 2020 je bila dvorana v Podružnični osnovni šoli Laze polna. Kmetom s Planine, Laz, Ivanjega sela, Jakovice, Lipelj in Grčarevca, ki obdelujejo površine Planinskega polja, je bilo predstavljeno stanje kmetovanja na tem področju. Seznanili so se s subvencijami, ki so jim na razpolago ter koga in kaj se ohranja v zameno za pridobitev subvencij.

Obisk pohvalen, predavatelji so svoje delo izredno dobro opravili, publika je zastavila strateška vprašanja za mlajše generacije, projekt KRAS.RE.VITA pa se je izkazal kot odgovor na marsikatero zagato lokalnega prebivalstva in kmetov, saj je nastajal ravno na ta način, da se je najprej prisluhnilo kmetom in domačinom.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki se ga izvaja na območju Planinskega polja in Cerkniškega jezera, nastaja prav poseben dokumentarni film.

Tako raznolik kot je projekt, tako raznolik je tudi nastajajoči dokumentarni film. Z izbranim izvajalcem, Matejem Vraničem, priznanim slovenskim naravoslovnim fotografom in snemalcem, smo v letu 2019 aktivno snemali.

Spomladi in poleti smo posneli travnike z bogato floro in ponoči šteli skrivnostnega prebivalca Planinskega polja, ptico kosca.

...

Doživite silovitost vode, ki polni spokojno Cerkniško jezero.

Predlagamo, da se dan po obilnejših padavinah odpravite v jugovzhodni del jezera, na območje med Gorenjim Jezerom in Lazami, kjer se boste lahko sprehodili mimo številnih izvirov. Domačini pravijo, da lahko voda iz njih bruha  s tolikšno silovitostjo, da celo ribe dviguje.

O tem, kako so tam lovili ribe, kako so včasih domačini živeli z izviri in o njihovih imenih, smo poizvedovali pri starejših domačinih. Posebej se za vse zgodbe zahvaljujemo gospodu Viktorju Ponikvarju z Gorenjega Jezera.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA smo ob izvirih uredili pot, do poletja 2020 pa jo bomo opremili tudi z interpretacijskimi in usmerjevalnimi količki. Označili bomo  14 večjih in manjših izvirov: Kotrjaž, Rupa, Čolniči (Čouniči), Žaga, Okence, Cemun, Podpečmi, Špilja, Morela, Bržič (Brž'č), izvir v Malem cerkvenem Lazu, Kamna vir, Vidrna, Laški studenec

Vodna ptica mala tukalica (Porzana parva) prebiva v mokriščih, ki so plitvo poplavljena in zaraščena z pokončnim rastjem, kot je trst, rogoz, šaš, sitec in podobno. Na Cerkniškem jezeru jo najdemo denimo na Blatnicah, na Leviščih, ob Strženu in na Osredkih ob Žerovniščici. Njena populacija je ocenjena na vsega 10–15 parov.

Podobna okolja kot mala tukalica za gnezdenje izbira kostanjevka (Aythya nyroca), le da ta raca poleg močvirne vegetacije potrebuje tudi odprte vodne površine. Njena gnezditev na Cerkniškem jezeru po letu 1990 ni bila več potrjena, čeprav se v času gnezditve tu še vedno pojavlja nekaj osebkov, ki dajejo upanje, da se bo populacija s primernimi varstvenimi ukrepi okrepila.

Obema vrstama se je zaradi preteklih regulacij Stržena kot tudi manjših vodotokov namreč skrčil in poslabšal gnezditveni življenjski prostor. Ker po reguliranih strugah voda hitreje odteče, predvsem v toplem in sušnem delu leta velik del poplavnih površin ostane na suhem, kar tako mali tukalici kot kostanjevki onemogoča, da bi uspešno zaključili gnezditev.
Renaturacija okljukov Stržena na Belem bregu in v Ključih bo bistveno izboljšala pogoje za gnezdenje teh dveh v Sloveniji redkih in močno ogroženih vodnih ptic. Ker se bo obnovila vodna dinamika, se bo v osrednjem delu jezera na račun višjega vodostaja znatno povečala površina tekom leta poplavljenih mokrišč, s podaljšanjem struge in upočasnitvijo vodnega toka v strugi Stržena pa bo pridobila predvsem kostanjevka, ki bo tako vnovič dobila priložnost za uspešno gnezditev.

Urša Koce

V šolskem letu 2019/2020 prirejamo likovni natečaj na temo navadnega netopirja kot ene izmed ciljnih vrst projekta KRAS.RE.VITA.

S tem želimo najmlajše obiskovalce osnovnih šol iz Postojne, Pivke, Cerknice in Logatca pobližje seznaniti s to živalsko vrsto ter tako pridobiti bodoče zagovornike narave, tudi navadnega netopirja, ki je vse prevečkrat prezrt. Pravzaprav so netopirji zelo koristni za človeka in naravo.

Glede na izkušnje, je otroke najbolj učinkovito učiti o naravi in njenih prebivalcih skozi njihovo lastno ustvarjanje, zato dragi otroci: Naj vaša domišljija dobi krila!

Izvedbeni roki likovnega natečaja:
- 25. 11. 2019 - pričetek zbiranja likovnih del
- 24. 04. 2020 – zadnji rok za oddajo likovnih del in zaključek razpisa
- maj 2020 – strokovni izbor, objava rezultatov

Za bolj podrobne informacije o natečaju kliknite gumb "PREBERI VEČ".

Pripravili: Nina Doles in Tanja V. Jagunić, koordinatorki projekta

Ko se sprehodimo od Dolenjega Jezera gorvodno ob potoku proti Gorenjemu Jezeru, pridemo do dveh gradbišč. Tu Notranjski park v okviru dveh evropskih projektov obnavlja staro strugo Stržena – na območju Ključev (projekt LIFE Stržen) in na Belem bregu (projekt KRAS.RE.VITA). 

Suhega obdobja je sedaj konec, zato smo dela izkopavanja struge na Belem bregu za letos zaključili – izkopali smo približno 2/3 širine struge v skoraj celotni dolžini. Sedaj poskusno izvajamo prevoz izkopane zemljine ob rob kanala, ki ga bomo zasuli. Strugo bomo do kanca izkopali naslednje poletje, ko bomo tudi zasuli kanal. 

Zakaj smo se lotili obnove potoka Stržen?
Stržen je namreč eden od vodotokov na jezeru, ki je bil v preteklosti reguliran. To pomeni, da so na nekaterih delih izkopali ravne kanale in zasuli stare okljuke in s tem povzročili, da je voda hitreje odtekala.  ...

Z veseljem oznanjamo, da smo sredi oktobra 2019 začeli z gradnjo obsežne infrastrukture, ki bo namenjena tako domačinom kot izletnikom in šolskim skupinam. V tej fazi bomo uredili opazovalnice za ptice in zanimive poti, kjer se odpirajo lepi pogledi na jezero, obenem pa so dovolj daleč od najbolj občutljivih območij – presihajoče jezero je namreč dom številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Še posebej je pomembno, da v času gnezdenja ne motimo vodnih ptic.

Usmerjanje turističnega obiska nujno tudi zaradi dejstva, da to območje vsako leto obišče vedno več izletnikov ...

V okviru projekta KRAS.RE.VITA ter dogodka Mednarodna noč netopirjev 2019 je v petek 20.9.2019 v Planini potekal dogodek Noč netopirjev.

Na netopirsko obarvanem večeru, so udeleženci najprej prisluhnili zanimivemu predavanju. Na njem so s pomočjo strokovnjaka iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, Jana Gojznikarja, podrobneje spoznali te zanimive živali, izvedeli kaj jih ogroža, kako jim lahko pomagamo ter tudi kaj storiti, če najdemo obnemoglega netopirja.

Projektni partner, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, je predavanje nadaljeval z vsebinami o varovanju in skrbi za ohranjanje populacij vrste navadni netopir (Myotis myotis). Poslušalcem je koordinatorka projekta iz Notranjskega muzeja Postojna predstavila kakšne aktivnosti za izboljšanje stanja ohranjenosti habitata vrste navadni netopir so potekale v preteklem letu in katere bodo še izvedene.

Istočasno je za najmlajše obiskovalce potekala delavnica »Izdelaj svojega netopirčka«, na kateri so otroci skozi igro in ustvarjalnost pobliže spoznali tega zanimivega sesalca. 

Drugi del dogodka je bil opazovanje izletavanja netopirjev pod zvonikom cerkve sv. Marjete v Dolenji Planini...

v PETEK, 20. septembra 2019 ob 17. uri v Podružnični šoli Planina.

Dogodek se odvija v sklopu dogodka Mednarodna noč netopirjev 2019.
 
Pridružite se nam na netopirsko obarvanem večeru, kjer boste spoznali zanimive sesalce, njihov način življenja, zakaj so ogroženi in kaj lahko storimo, da jih ohranimo, najmlajši pa boste lahko izdelali svojega netopirčka.

Doživite izletavanja netopirjev, ki domujejo v zvoniku cerkve Sv. Marjete. Poslušali jih bomo s posebnimi napravami - ultrazvočnimi “bat” detektorji.

Za PROGRAM klikni gumb "Preberi več".

V projektu KRAS.RE.VITA veliko truda namenjamo tudi izboljšanju stanja navadnega netopirja (Myotis myotis). Gre za eno izmed kvalifikacijskih vrst Natura 2000 območja - Notranjski trikotnik. Zaradi velike porodniške kolonije v zvoniku cerkve sv. Marjete v Dolenji Planini ter Planinske jame kot prezimovališča veliko vrst netopirjev dajemo velik pomen ozaveščanju lokalnega prebivalstva. Prav ozaveščeno lokalno prebivalstvo, ki je na tako veliko kolonijo navadnih netopirjev tudi ponosno, je kar največji promotor netopirjev ter tudi njihov zagovornik.

Prav v sklopu ozaveščanja lokalnega prebivalstva je v ponedeljek, 9. septembra 2019, naravovarstvena svetovalka dr. Jana Laganis iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (OE Nova Gorica) na Podružnični šoli v Planini pri Rakeku izvedla predavanje na temo netopirjev. Predavanja so bili deležni prav vsi učenci na šoli.

Z veseljem smo ugotovili, da se osnovnošolci netopirjev prav nič ne bojijo, da o njih že marsikaj vedo in si želijo dodatnih znanj o teh izjemnih živalih.

VZDRŽEVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA PLANINSKEM POLJU

Pozna košnja (po 15. avgustu) omogoča koscu vzgojo dveh legel v eni razmnoževalni sezoni. Prvo leglo te ptice oblikujejo od sredine maja do začetka junija, drugo pa v mesecu juliju.

Prilagojen način košnje od sredine travnika navzven omogoča pticam in drugim živalskim vrstam veliko večje možnosti za preživetje, saj jim omogoča varen pobeg pred kosilnico. Košnja hkrati preprečuje zaraščanje površin z lesnimi vrstami.

V petek, 16. avgusta je bila prvič izvedena košnja zemljišč na Planinskem polju, ki jih je v okviru projekta KRAS.RE.VITA odkupila Občina Postojna. Izbrani zunanji izvajalec je travnike pokosil na travniškim pticam prijazen način, katerih značilni predstavnik je kosec (Crex crex) ... 

S 1. avgustom 2019 smo na Cerkniškem jezeru končno začeli eno najpomembnejših naravovarstvenih akcij evropskega projekta KRAS.RE.VITA.

Že 15. julija, so delavci podjetji Godina in NG nizke gradnje, pod vodstvom Hidrotehnika, ki je bil za obnovo stare struge potoka Stržen na območju Belega brega izbrani na javnem razpisu, začeli urejati in utrjevati dostopno pot pod vasjo Gorenje Jezero. Ta pot vodi do območja Belega brega, kjer je začela  struga Stržena v dolžini 2,5 km dobivati svojo izvirno podobo v obliki dveh meandrov.

In kakšen je poglavitni namen obnove? Z obnovo bomo strugi vrnili njen naravni potek in s tem dosegli, da se bo voda v sušnem obdobju dlje zadrževala v strugi. Posledično se bo okrepila samočistilna sposobnost vodotoka, izboljšale pa se bodo tudi življenjske razmere za vodne ptice, ribe in dvoživke Cerkniškega jezera.

Prav tako kot na Planinskem polju (več v prejšnji novici) je ena od aktivnosti projekta KRAS.RE.VITA tudi odkup kmetijskih zemljišč na Cerkniškem jezeru.

V okviru projekta je bil na jezeru predviden odkup 79 ha: do konca julija 2019 je Notranjski park odkupil 77,83 ha, še okoli 4 ha pa so v postopku odkupa. S skupaj skoraj 82 ha bomo več kot izpolnil projektne obveznosti.

Na ta način bo Notranjski park povečal površine, na katerih bo pelo vedno več koscev in kjer se bodo bohotile rastline vlažnih travnikov ...  

Občina Postojna je uspešno izpeljala postopke za odkup 21,65 hektarjev zemljišč, zadnji fazi odkupa pa je še 3,45 ha. Na vseh 25,1 odkupljenih hektarjih bo Občina Postojna zagotovila izvajanje prilagojenih kmetijskih praks (brez gnojenja in s pozno košnjo enkrat letno), s čimer bo izboljšala stanje izbranih življenjskih prostorov kot so travniki s prevladujočo modro stožko in bazična nizka barja.

Podizvajalec gradbenih del NG d.o.o. je ta teden pod Gorenjim Jezerom pričel z urejanjem dostopne ceste s statusom javno dobro. Z omenjeno transportno cesto bo urejen dostop do območja renaturacije. Glede na trenutni vodostaj Cerkniškega jezera, se bo stara struga Stržena na območju Beli breg (Črne mlake) pričela obnavljati s 1. avgustom.

NRP je v začetku julija v okolici Gorenjega Jezera določil mikrolokacije bodoče postavljenih stebričkov z vsebinami. Le ti bodo stali na novi krožni sprehajalni poti z imenom »Pot izvirov«, ki poteka mimo najlepših izvirov Cerkniškega jezera. Pot je v celoti dolga preko 3 km, od tega je dodatno utrjena in z lesnimi sekanci nasuta v dolžini 1,5 km. Končno odprtje sprehajalne poti z postavljeno infrastrukturo je načrtovano v jeseni 2019.

V drugi polovici meseca junija so se pričela intenzivna dela zakoličbe stare struge jezerskega Obrha na območju Beli breg. Zakoličila se bo celotna nekdanja struga v dolžini 2580 metrov. Pripravljalna dela opravljajo podizvajalci podjetja Hidrotehnik d.d.. Zemeljska dela renaturacije bodo predvidoma stekla v pričetku avgusta 2019.

Urejen nadomestni habitat za hribskega urha ob robu Cerkniškega jezera je ukrep, s katerim smo želeli nadomestiti pred časom v bližini Nove Karlovice uničene naravne površine, ki so bile pomembne kot habitat te vrste. Hkrati je šlo za eksperiment, ki se je izkazal za zelo uspešnega in lahko pomeni učinkovito in trajnostno rešitev v podobnih primerih tudi drugje po Sloveniji. V mesecu juniju smo namreč v 4 vgrajenih bazenih našteli 11 hribskih urhov. Poleg tega so bili bazeni tudi polni paglavcev, kar je zelo vzpodbudna novica. Upajmo, da se bo urhov zarod uspešno razvijal še naprej in povečal populacijo te ogrožene vrste dvoživke na Cerkniškem jezeru.

V mlaki, ki je nastala na dnu udorne vrtače, tik ob Cerkniškem jezeru, na lokaciji z ledinskim imenom Pucinov laz, je dom velikega pupka (Triturus carnifex). To je izjemno zanimiva dvoživka, ki pa je pri nas med ogroženimi vrstami. Med parjenjem samec vzpostavi teritorij, na katerem dvori samicam in odganja tekmece. Po parjenju samica vsako jajčece posebej zavije v list vodne rastline.

Ker nas je zanimalo, koliko jih pravzaprav domuje ob našem jezeru, smo se prvič lotili njegovega popisa. Ulovili smo jih s posebnimi vršami, vsakega posebej previdno pregledali in ga vpisali na seznam pupkove družine. Našteli smo jih 51.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA trenutno potekajo sanacijska in vzdrževalna dela na izbranih sakralnih objektih v okolici Planinskega polja. Sama sanacijska dela izvaja lokalni mizar, g. Tomaž Malc (Tomaž Malc s. p.), v veliko pomoč Notranjskemu muzeju Postojna pa je tudi g. Stojan Matičič, predstavnik Gospodarskega sveta župnije Planina pri Rakeku. V zvoniku Sv. Marjete v Planini je g. Malc tako v preteklem tednu odlično opravil enega izmed zastavljenih ciljev sanacijskih del - postavil je nov podest na podstrešju zvonika. Podest bo omogočil lažji dostop do kotišča in enostavnejše čiščenje v prihodnje nabranih netopirjevih iztrebkov oziroma gvana. Prav tako pa bo podest zaščitil tudi nov urni mehanizem, ki so ga v okviru obnovitvenih del na zvoniku, namestili lani jeseni.
V okviru projekta urejamo tudi cerkvi na logaškem koncu Planinskega polja - cerkev Sv. Mihaela na Jakovici in cerkev Sv. Luke v Grčarevcu. Na obeh cerkvah bomo na linah različnih oblik namestili mreže proti golobom, v cerkvi Sv. Mihaela na Jakovici pa dodatno uredili še podest zvonika in ladje.

Kmetovanje ni potrebno le za pridelavo hrane za človeka, temveč tudi za ohranjanje velike pestrosti travniških in barjanskih rastlinskih in živalskih vrst. Tako kmetovanje mora biti seveda nekoliko prilagojeno, za kar lahko tisti, ki gospodari na tak način, pridobi dodatne finančne vzpodbude.

V okviru projekta KRAS.RE.VITA je Občina Postojna zato pripravila Javni poziv za pogodbena in skrbniška varstva za gospodarjenje na Planinskem polju.

Podpisnik pogodbe se obveže, da bo izvajal za potrebe varstva določene aktivnosti, druge pa prilagodil ali opustil.

- Če ste lastnik zemljišč, pride za vas v poštev sklenitev pogodbe o varstvu,
- če niste lastnik zemljišč, pa lahko sklenete pogodba o skrbništvu.

Rok za oddajo vloge je 6. maj 2019.

Več informacij na Občini Postojna.

Ali v dokumentih: 

- Pogodbena varstva_Javni poziv
- Pogodbena varstva_Priloga 1_Upravičeno območje
- Pogodbena varstva_Priloga 2_Vloga
- Pogodbena varstva_Priloga 3_Evidenca delovnih opravil

Zaraščanje kmetijskih površin je v Sloveniji opazen in napredujoč proces, ki počasi zmanjšuje obseg kmetijskih zemljišč in spreminja kulturno krajino. Cerkniško polje pri temu ni nobena izjema.

Zaradi ugodnega vodostaja Cerkniškega jezera je Notranjski regijski park v aprilu 2019 pričel s popisom stanja na 7 ha v projektu odkupljenih zemljišč. Območje popisa je obsegalo predvsem poplavno območje pod Martinjakom (Martinjska blata) in območje Dujic pri vasi Goričice. Na podlagi popisa zaraščenosti bodo v bodoče pripravljeni načrti obnove za vsakega izmed ogroženih habitatov posebej.

Glede na vrsto in gostoto lesne vegetacije ter občutljivost je predvideno odstranjevanje zarasti na več načinov:

• Ročna odstranitev grmovja in posek drevja,

• mulčenje in pozna košnja,

• spremljanje učinkov izvedene obnove habitatnih tipov.

Prvi vtis je, da tehnične delavce do konca trajanja projekta časa še ogromno fizičnega dela, saj je del odkupljenih kmetijskih zemljišč močno zaraščen, nekatera od njih pa so celo neprehodna. 

Pomlad je prišla v naše kraje in z njo tudi spomladanska opravila v naravi, kjer se prebujajo rastline in živali. Tudi ptice grmovij Cerkniškega jezera se pripravljajo k gnezdenju, med katerimi je potrebno izpostaviti redkega in ogroženega škrlatca (Carpodacus erythrinus), pisano penico (Sylvia nisoria) in rjavega srakoperja (Lanius collurio).

Kmetje so pričeli z pripravo njiv za setev ter gnojenjem in škropljenjem prezimnih posevkov. Velikokrat pri tem opazijo, da je kmetijski mehanizaciji na poti grmovje in drevje, ki sega čez rob njihovega zemljišča ali pa staro grmovje, ki ga prejšnje leto niso zmulčali. V ta namen zapojejo motorne žage in sekire, marsikje se zaneti tudi ogenj.

32. in 33. člen Zakona o divjadi in lovstvu (UL RS 16/2004) namreč pravi, da je:

- sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom;
- v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, je prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja;

75.člen
V primeru inšpekcijskega nadzora ter ugotovljenih kršitev so določene globe:

2.100 € – 12.550 € za pravne osebe
420 € – 1.200 € za fizične osebe

- ki sekajo, požigajo ali drugače uničuje žive meje, grmišča in s suho zarastjo porasle površine po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom (peti odstavek 32. člena);
- ki pri urejanju vodotokov ne ohranjajo posameznih odsekov stare struge ter rastočega drevja in grmovja na njihovih bregovih oziroma ne zagotavlja nepretrgane zarasti vsaj enega od obeh bregov struge (prvi odstavek 33. člena);

Naj za konec dodamo, da je bil v letošnjem popisu pisane penice na Cerkniškem jezeru zabeležen le en pojoč samec. Posegi v naravo v času med marcem in avgustom z vidika ohranjanja ptic gnezdilk na območju Notranjskega parka niso niti dobrodošli, niti sprejemljivi. Dolgoročno imajo lahko takšni nepremišljeni posegi zelo škodljive posledice za te redke vrste ptic in njihove populacije. Zato poskušajmo se vzdržati terenskega dela v tem času, in delo, če je le možno preložimo na pozno jesen ali zimo.

Nekatere dvoživke so zimo preživele v gozdu, v zemlji pod koreninami, druge v blatu na dnu voda, tretje so se odpravile v jame. Zdaj, ko so se prebudile iz zimskega spanca, se morajo preseliti k vodi na mrestenje. Prve se začnejo seliti rjave žabe, sledijo jim navadne krastače.

Proti vodi se odpravijo tudi pupki, zelene žabe in rege. Z namenom oceniti število ogroženih velikih pupkov bomo aprila v okviru projekta KRAS.RE.VITA na Cerkniškem jezeru opravili popis teh dvoživk, ki bodo tu odložili jajčeca.

Posebno pozornost je seveda potrebno nameniti tudi drugim dvoživkam predvsem žabam in krastačam. Te so namreč pričele lesti iz prezimovališč in skačejo tudi čez zelo prometne ceste. Pazite na njih. Gotovo vam bodo hvaležne.

Arhitekturni načrti za usmerjevalno infrastrukturo, ki bo do konca leta 2019 umeščena na Cerkniško jezero, so potrjeni. V mesecu marcu bo objavljen tudi javni razpis za izbiro izvajalca.

Z namenom preusmerjanja obiskovalcev od občutljivih območij jezera, kjer živijo številne ogrožene in redke živalske in rastlinske vrste, bo Notranjski regijski park na obrobju jezera postavil pontone za privez čolnov, ptičje opazovalnice in sistem usmerjevalno - interpretacijskih točk.

Za ureditev plovbe na jezeru sta načrtovani vstopno-izstopno mesti za čolnarjenje oziroma t.i. pontona za privez čolnov. Prvi bo lociran poleg nasipa pri glavnem mostu nad Strženom, drugi pa v neposredni bližini izvirne jame Suhadolica. Pomola bosta dovolj velika za privez do petnajst plovil, s tehnološkega vidika pa izpolnjujeta zahtevne pogoje nihanja vodostaja Cerkniškega jezera.

Navdušenci nad pticami bodo veseli štirih ornitoloških opazovalnic. Notranjski park bo bogatejši tudi za dve novi učni poti v skupni dolžini 7,5 km. Slednji bosta potekali po obstoječih cestah, kolovozih in gozdnih poteh ob robu jezera, po njej pa bodo vodile zanimive učne točke za interpretacijo narave.

Zasnova celotnega sistema objektov infrastrukture za usmerjanje in interpretacijo narave temelji na sonaravnih oblikah in črpa tako v oblikovnem kot v materialnem smislu iz likovnosti gozdnega ambienta, v katerega so objekti umeščeni.

Prav našim prednikom se lahko zahvalimo, da imamo na Planinskem polju še kaj ohranjati. Vendar bomo to brez sodelovanja današnje generacije, kot kažejo raziskave, kaj hitro izgubili. 

Prvo projektno leto dela na projektu KRAS.RE.VITA je za nami, kljub temu pa ne moremo mimo nekaterih spoznanj, ki nam jih je to leto prineslo. Eno takšnih je vsekakor vezano na dve pomembni vlagoljubni življenjski združbi na Planinskem polju: travnike s prevladujočo modro stožko in bazična nizka barja. Tekom popisa, ki smo ga na postojnskem delu polja izvedli leta 2018 v okviru projekta KRAS.RE.VITA, je bilo namreč ugotovljeno neugodno stanje ravno teh dveh habitatnih tipov. V primerjavi s podatki izpred osmih let, se je obseg travnikov z modro stožko zmanjšal za več kot polovico, nizka barja pa so iz območja skoraj popolnoma izginila. 

Kaj je glavni razlog za takšno stanje, je težko natančno opredeliti, najverjetneje pa gre za kombinacijo več različnih dejavnikov. Med možnimi so:

• gnojenje in/ali dosejevanje travnikov s komercialno zanimivimi vrstami trav, kar vodi v gosto in monotono travniško rastje,

• intenzivna paša, zaradi katere se prav tako spremeni struktura travniške vegetacije,

• opuščanje rabe travnikov, kar vodi v zaraščanje površin z lesnimi vrstami,

• osuševanje površin z izkopi novih melioracijskih jarkov ter vzdrževanje in poglabljanje že obstoječih, ki omogočajo bolj intenzivno gospodarjenje in zgodnjo košnjo travnikov, hkrati pa vodijo v izginotje določenih vlagoljubnih rastlinskih vrst in posledično v spremembo strukture travniške vegetacije.

»In kako boste to stanje izboljšali?«, ste se gotovo vprašali. Ne mi, vi, kmetovalci na tem območju ga boste izboljšali! 

V okviru projekta bomo gospodarjenje na teh površinah zaupali kmetom, ki so se že sedaj izkazali za naravi prijazne gospodarje in tistim, ki bi to želeli postati. Občina Postojna trenutno namreč nima možnosti, da bi upravljala s temi, naravovarstveno pomembnimi površinami na Planinskem polju, zato bomo zainteresiranim kmetom ponudili dva načina sodelovanja v projektu:

- s pogodbo se bodo obvezali, da bodo pri kmetovanju do konca projekta upoštevali ukrepe za trajno ohranjanje narave in se po koncu projekta vključili v KOPOP ukrepe (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila),

- zemljišča bodo vzeli v brezplačen najem in se že takoj vključili v shemo plačil KOPOP.

Danes je tudi na zavarovanem območju Planinskega polja, ki je večkrat na leto pod vodo, namreč mogoče kmetovati in od tega nekaj tudi iztržiti. Če gledamo s stališča kratkoročno naravnanega kmeta, tu ne uspeva veliko več kot trava, ki se jo lahko uporabi za steljo ali slabšo krmo. Na Planinskem polju se od kmetovanja ne da preživeti, lahko pa se kmetovalec, ki gleda 10, 20 ali več let naprej, odloči za naravi prijazno gospodarjenje, ki je lahko finančno stimulirano, tako bolj dolgoročno s strani države, kratkotrajno pa s strani projekta KRAS.RE.VITA.

V letu 2018 je strokovnjak za botaniko izvedel popis travniške morske čebulice na Planinskem polju. Na popisnih ploskvah so določili višino in število cvetov posameznih rastlin travniške morske čebulice ter opravili meritve za določitev gostote rastlin. 

Z raziskavo smo pridobili pomembne informacije o vitalnosti te vrste na njenih osrednjih območjih ter o značilnosti njenih rastišč. Podatke bodo dopolnile meritve v naslednjih letih, ko bo zunanji izvajalec opravil tudi podrobnejšo tipologijo rastišč te vrste.

Botanik je odvzel semena travniške morske čebulice - preko 2500 semen z okoli 260 rastlin. Semena so posušili in ustrezno shranili. Semena so s tem pripravljena na naselitev izbrane ciljne površine. Setev bo opravljena v letu 2019.

Konec januarja 2019 je v Kulturnem domu v Cerknici potekala predstavitev Notranjskega parka, kjer je bilo vabljenim lastnikom zemljišč na Cerkniškem jezeru predstavljeno bodoče delo.

Občina Logatec skupaj še s štirimi partnerji izvaja aktivnosti v projektu Kras.Re.Vita. Ena izmed aktivnosti je ureditev panoramske ceste s štirimi počivališči ob regionalni cesti med naseljema Grčarevec – Planina. Za zagotovitev panoramskega razgleda je bilo potrebno najprej izvesti vedutno sečnjo.

Notranjski park kljub nizkim temperaturam nadaljuje z terenskim delom.

Ohranjanje narave niso samo omejitve in prepovedi. Ravno obratno. Kjer je krajino soustvaril človek, je s tem ustvaril tudi nove življenjske prostore za rastline in živali. Ohranjanje starih praks gospodarjenja z zemljišči na Cerkniškem jezeru je zato ključnega pomena za ohranjanje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

Tanja Vasilevska Jagunić

Občina Postojna je v okviru projekta KRAS.RE.VITA, spomladi pričela z odkupi zemljišč na osrednjem delu Planinskega polja, ki ga domačini različno poimenujejo »Trzne«, »Luže«, »Struga«.Odkupi so ena izmed prvih aktivnosti, ki vodijo k ohranjenosti življenjskih prostorov rastline, ki v Sloveniji raste le na Planinskem polju - travniške morske čebulice, vlažnih travnikov, kjer prevladuje trava modra stožka, bazičnih nizkih barij ter vrst ptic kosec in pisana penica. Cena zemljišč je 0,56 €/m2.

Trenutno lahko na in nad Cerkniškim jezerom opazujemo številne jate žerjavov (Grus grus). Poplavljeno polje za ptice selivke predstavlja pravo samopostrežno restavracijo.

Žerjav je izrazita selivka, ki se preko Evrope seli po dveh ustaljenih poteh in za počitek uporablja vedno ista območja. V tople kraje žerjavi v večjih skupinah odletijo navadno v začetku jeseni. Na selitvi tvorijo jate v obliki črke V in na ta način zmanjšajo zračni upor in porabo energije na dolgi poti. Na gnezditvena območja se iz prezimovališč v Afriki ali na Iberskem polotoku vrne marca in začne gnezditi aprila ali maja. Posamičen par gnezdi na različnih močvirjih in barjih, vendar za uspešno gnezdenje zahteva velika in nedostopna območja. Zato najpogosteje gnezdi na neprehodnih visokih barjih in močvirjih, obdanih z gozdom, ter ob neobljudenih rekah na severu Evrope. Gnezdo zgradi iz močvirskega rastlinja v ali tik ob vodi in ga lahko uporablja leto za letom.

Čeprav je žerjav oprezen ptič, ki se hitro splaši, je precej glasen. Ob zori ali v svetlih nočeh starša na gnezdu glasno trobita v duetu in se tako veselita novega življenja.

V okviru večera NRP z naslovom »Notranjski park v naslednjih 5 letih«, ki smo ga pripravili 23. oktobra 2018 v Kulturnem domu Cerknica, smo s strani udeležencev prireditve prejeli nekaj vprašanj in predlogov o delu Notranjskega regijskega parka. V nadaljevanju Vam odgovarjamo.

V sredini septembra 2018 smo v obdobju Mednarodne noči netopirjev izvedli akcijo odstranjevanja netopirjevih iztrebkov, imenovanih tudi netopirski gvano. Ti so se, od leta 2004, ko je bil dostop do podstrehe trajno zabit, v veliki količini kopičili v vrhnjem delu zvonika cerkve sv. Marjete v Dolnji Planini. Tu se namreč vsako poletje zadržuje več sto samic navadnega netopirja, ki kotijo in nato vzrejajo svoje mladiče. V okviru projekta KRAS.RE.VITA smo zato predvideli odstranitev gvana, s čimer bi izboljšali stanje kotišča v zvoniku.

23. oktobra je v Kulturnem domu v Cerknici potekal večer Notranjskega regijskega parka z naslovom »Notranjski park v naslednjih 5 letih«. Na omenjenem dogodku je predaval tudi Dejvid Tratnik, koordinator projekta KRAS.RE.VITA, ki je javnosti podrobno predstavil bodočo infrastrukturo, ki bo v naslednjih letih postavljena na Cerkniškem jezeru.

Glede na uradne popise Natura 2000 območja Cerkniško jezero je populacija kostanjevke oziroma njen habitat v dobrem stanju. To sicer drži za populacijo kostanjevke na selitvi (200 do 600 osebkov), vendar pa je realno stanje gnezdeče populacije kostanjevk (do 10 parov) na Cerkniškem jezeru veliko slabše.

Na površinah, ki se na Cerkniškem jezeru zaraščajo, bomo z motorko, mulčanjem in na koncu s košnjo ponovno vzpostavili vlažne travnike.

V največji zalogaj smo že ugriznili. Na območju 15 ha, ki je v lasti Agrarne vaške skupnosti Dolenje Jezero, s katero imamo dogovor o sodelovanju, smo začeli z odstranjevanjem lesne zarasti. Na ta način bomo ponovno vzpostavili pogoje, ki ustrezajo ogroženi rastlinski združbi s prevladujočo travo, modro stožko, pa tudi bazično nizko barje.

Na Cerkniškem jezeru je zelo malo življenjskih prostorov, primernih za hribskega urha (Bombina variegata). Znana je le ena, kjer se hribski urh (Bombina variegata) tudi razmnožuje. Do nedavnega so bile to luže pri zapornici Nova Karlovica. Struga potoka Stržen se tam nekoliko razširi, kjer po tem, ko jezero že presahne, ostanejo luže, kjer se zadržujejo urhi.

Pripravili: Tomaž Jančar, Barbara B. Skaberne in ostali popisovalci

Koscu letos spet najbolj ustrezajo travniki na Cerkniškem jezeru. Našteli smo kar 113 pojočih samcev, kar je največ od začetka sistematičnega spremljanja kosca v Sloveniji (1992). Letos je drugo štetje na jezeru potekalo v okviru projekta KRAS.RE.VITA (v noči iz 9. na 10. junij). Vsako leto se namreč opravita dva popisa, oba v mesecu juniju. 

Do leta 2016 je Ljubljansko barje veljalo za najboljše območje za kosca, a se tam število koscev zmanjšuje. Letos je bilo zabeleženih le 46 koscev, kar je daleč najmanj doslej ...

V četrtek, 9.8.2018, je na Cerkniškem jezeru potekal voden terenski ogled lokacij, kjer bo v naslednjih letih vzpostavljena turistična infrastruktura. K ogledu so bili povabljeni vsi zaposleni na Notranjskem parku in občinski upravi Občine Cerknica. Pot smo pričeli pri vstopni točki - gradbišču, kjer bo kmalu stal nov infocenter. Z avtomobili smo se potem odpravili do začetka polotoka Drvošec, kjer smo se peš povzpeli do lokacij novih ornitoloških opazovalnic. Z ogledanim so bili vsi zelo zadovoljni, saj trenutno vse aktivnosti potekajo v skladu z izvajajočim projektom.

Občinska inšpekcijska služba Občine Logatec je poostrila nadzor nad nezakonitim odlaganjem komunalnih odpadkov na območju počivališč ob cesti Grčarevec - Planina, ki jih bomo uredili v okviru projekta KRAS.RE.VITA.

Iz vsebine:

• Nad naravni biser Planinsko polje z azbestnimi ploščami, izolacijo in straniščno školjko
  
  
• Ignoranca brezplačnih možnosti oddaje gradbenih odpadkov in azbestnih plošč
  
  
• Onesnaževanje ubija zavarovane živalske in rastlinske vrste, negativno vpliva na naše zdravje ter ohranja predsodek tujcev, da smo zaostala in neurejena država
  
  
• Kazni niso zanemarljive

Več preberite v članku Občine Logatec.

• Kje smemo hoditi po Planinskem polju?

• Zakaj je Planinsko polje tako posebno?

• Kako lahko poskrbimo, da naš obisk ne bo imel škodljivih posledic za ogrožene vrste in habitate?

• Nas je zamikalo, da bi se podali na ogled lepot Planinskega polja kar tako počez, čez drn in strn?

• Ste se naveličali svoje zlate ribice, želvice ali drugega ljubljenčka

Več o tem preberite na spletni strani Občine Logatec, kjer najdete tudi zemljevid poti.

Konec leta 2017 je bilo v okviru projekta KRAS.RE.VITA na Cerkniškem jezeru odkupljeno prvo zemljišče s kalom, ki je eden redkih življenjskih prostorov velikega pupka na jezeru.

To dvoživko najdemo tam od aprila, pa tja nekje do junija, dokler voda ne presahne, ko se razmnožuje. Habitat velikega pupka je bil zaradi opustitve gospodarjenja v neugodnem stanju s trendom slabšanja. Novo zaposleni tehnični delavec je v letošnjem letu pričeli z gozdnimi deli in sicer z ročnim odstranjevanjem grmovja z močno zaraščenih površin ter večjega števila neavtohtonih iglavcev. 

Pripravil Blaž Blažič (ZZP)

V okviru projekta KRAS.RE.VITA se bo na delu Planinskega polja, ki pripada Občini Postojna, z lastniki naravovarstveno zanimivih zemljišč sklepalo tudi dolgoročna pogodbena varstva. Namenjena bodo ohranjanju določenih živalskih in rastlinskih vrst ter izboljšanju stanja življenjskih prostorov v katerih ti organizmi živijo.

V ta namen smo 5.6.2018, v prostorih Notranjskega muzeja Postojna izvedli delavnico, namenjeno sestavi strokovne podlage, ki bo med drugim vsebovala navodila za upravljanje z zemljišči, podatke o upravičenem območju, višini plačila, kontroli in bo spremljala pogodbe z lastniki zemljišč.

Dogajanje je moderiral g. Gregor Danev (ZRSVN, vodja OE Ljubljana), ki ima na tem področju bogato paleto izkušenj. Pod njegovim vodstvom smo v konstruktivni razpravi vseh sodelujočih prišli do odgovorov ter skupnih rešitev, ki predstavljajo osnovo za sestavo tovrstne podlage. V tem smislu bo pripravljen tudi dokument, ki bo bistven pri sklepanju pogodb z lastniki zemljišč na Planinskem polju.

Pripravila Jana Laganis (ZRSVN)

Za nami je prva sezona popisovanja travniške morske čebulice (Scilla litardierei) v okviru projekta KRAS.RE.VITA, s čimer bomo dobili prve podrobne podatke o tej vrsti na Planinskem polju – in s tem v Sloveniji nasploh. Popisi so se namreč tako ali drugače dotaknili prav vseh njenih rastišč. Na uradne podatke bo sicer treba še malce počakati, na voljo pa nam je že prvi vpogled v rezultate popisov, ki so jih na Planinskem polju izvedli strokovnjaki za botaniko iz Univerze na Primorskem.

Botaniki so imeli več nalog. Prva je bila določiti območje poselitve, gostoto in številčnost populacije ter način razporeditve travniške morske čebulice na Planinskem polju. Da bi popisali stanje, so strokovnjaki podrobno pregledali Planinsko polje in popisali pojavljanje travniške morske čebulice na posameznih parcelah. Za vsako lokacijo travniške morske čebulice so določili rastlinsko združbo, v kateri rase, ter ocenili stanje rastlin: višino, število cvetov, število semen v cvetovih itd.. Določili so tudi enajst trajnih ploskev, na katerih so še podrobneje popisali stanje in s tem omogočili določitev sprememb tekom trajanja projekta. V prvih razgovorih so nam razkrili, da travniška morska čebulica uspeva v podobnih, a vseeno različnih rastlinskih združbah. Njeno pojavljanje nakazuje...

Pripravili ekipi NRP in DOPPS

Ta vikend, 9. na 10. junij 2018 vas vabimo, da skupaj preverimo ali je Cerkniško jezero še vedno najboljše območje v državi. Pridružite se nam na ponovnem štetju kosca v noči iz sobote na nedeljo.

Zbrali se bomo v soboto, 9.6.2018 ob 21.00 pred sedežem Notranjskega parka, na Taboru 42 v Cerknici.

Obvezna oprema: škornji, nepremočljive hlače in jakna, svetilka.
Delo bo potekalo predvidoma do 2. ure zjutraj.

Prijave in informacije: Notranjski regijski park, 01 709 06 36 (Barbara) do petka, 8.6.2018 do 16.

Sredi maja je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) na Cerkniškem jezeru, na projektnem območju KRAS.RE.VITA pričel s popisom pisane penice, ki nam bo dal vpogled v stanje pred obnovo njenega gnezditvenega habitata. Prebivališča pisane penice so območja, kjer se izmenjujejo zaplate gostega, srednje visokega grmovja in odprtih traviščnih površin.

Pred desetimi leti, ko so na DOPPS-u opravili popis pisanih penic na Cerkniškem jezeru, so najboljša območja odkrili južno od Dolenjega Jezera, ki pa so se v zadnjih letih začela zaraščati, kar je za pisano penico zelo neugodno. Od 15 takratnih parov smo tako letos zabeležili le še enega pojočega samca. Vendar smo ob ustrezni izvedbi posegov za obnovo njenega habitata, ki so načrtovani v okviru projekta KRAS.RE.VITA, lahko optimistični.

Pisana penica s Cerkniškega jezera vendarle še ni povsem izginila in lahko pričakujemo, da bo v obnovljenem mozaiku grmišč in vlažnih travišč hitro našla svoj prostor, ki ga potrebuje za uspešno gnezdenje. Upamo, da bomo ob izteku projekta na jezeru tako lahko pogosteje slišali njeno čudovito žgolenje.

Blaž Blažič, 9.5.2018

Dovolj vode v zgodnji pomladi ter obilica sončnega vremena v aprilu in začetku maja, sta prispevala k bujnemu razcvetu na Planinskem polju, ki je na travnatih površinah povzročil pravo »eksplozijo barv«. Nekatere rastlinske vrste so letos pričele cveteti prej kot običajno. Tako denimo zaplate nežno modre barve že opozarjajo na cvetočo travniško morsko čebulico (Scilla litardierei) - ciljno vrsto projekta KRAS.RE.VITA, ki običajno cveti šele konec maja oziroma v začetku junija.

Poleg nje pa te dni na Planinskem polju lahko opazujemo tudi rumeno cvetoče vodne (Iris pseudacorus) in vijolično cvetoče sibirske perunike (Iris sibirica), bele zaplate poletnih velikih zvončkov (Leucojum aestivum) ter posamezne majske (Dactylorhiza majalis) in mesnordeče prstaste kukavice (Dactylorhiza incarnata), ki z rdečkastimi cvetovi izstopajo iz zelenila Planinskih travnikov.

Ogled kotišča navadnega netopirja v Planini
Blaž Blažič, 26.4.2018

Na podstrešju zvonika cerkve svete Marjete v Dolnji Planini se že zbirajo samice navadnega netopirja (Myotis myotis). Ta porodna kolonija je druga največja porodna kolonija navadnih netopirjev pri nas ter ena redkih v zahodni Sloveniji. Od leta 2004, ko je bil dostop do kotišča trajno zabit, podstreha zvonika ni bila očiščena. Posledično se je na njej nabrala precejšnja količina gvana (netopirjevih iztrebkov), ki pa ga bomo odstranili v okviru projekta KRAS.RE.VITA.

Z namenom ogleda stanja kotišča smo v sodelovanju z izbranim zunanjim izvajalcem – Centrom za kartografijo favne in flore - konec aprila po več kot desetih letih, prvič odprli dostop in si ogledali podstreho zvonika. Na podlagi videnega, bomo pripravili načrt in s tem omogočili nemoten potek akcije odstranjevanja gvana, ki bo izvedena jeseni 2018. Dostop na podstreho zvonika smo po ogledu začasno zaprli.

Zanimiv potek odpiranja dostopa do kotišča si lahko ogledate tule na posnetku. Gvano, ki se je ob odprtju dostopa posulo v zvonišče, smo po končanem delu odstranili.

V organizaciji Notranjskega parka je dne 12. 04. 2018, po krajši vsebinski predstavitvi interpretacijskih točk potekal terenski ogled, in sicer na Cerkniškem jezeru (izvirna jama Suhadolica in območje polotoka Drvošec). Na terenu so si sodelavci ZRSVN in DOPPS ogledali lokacije postavitve "objektov", ki bodo zgrajeni v naslednjih letih v okviru projekta KRAS.RE.VITA. Glavni namen postavitve omenjene infrastrukture je preusmerjanje obiskovalcev stran od ogroženih habitatnih tipov in vrst. Na koncu terenskega ogleda so partnerji tudi opozorili na naravovarstvene usmeritve, ki jih bo moral vodilni partner upoštevati pri umestitvi infrastrukture v naravni prostor Cerkniškega jezera. 

(Blaž Blažič, Zavod Znanje Postojna, 31.3.2018)

Vsako leto spomladi smo lahko priča prav posebnemu naravnemu spektaklu: spomladanski selitvi ptic. V tem času se namreč nekatere vrste, ki zimo preživijo južneje od nas, denimo v Sredozemlju ali celo v Afriki, vračajo mimo naših krajev na območja, kjer gnezdijo. Ker premagovanje tako dolgih razdalj ni mogoče brez rednega prehranjevanja in počitka, se na svoji poti ustavljajo na t.i. počivališčih. Planinsko polje je tudi takšno mesto, ki, še posebej v času poplav, za ptice selivke predstavlja pravo samopostrežno restavracijo.

V nadaljevanju prispevka poišči link na žerjave, ki letijo čez Planinsko polje.

Da je temu res tako, smo se lahko prepričali letošnjega meseca marca. Polje je bilo zaradi obilice padavin večji del meseca poplavljeno, na njem pa se je kar gnetlo različnih vrst ptic. Na robu plitvin so na plen prežale sive (Ardea cinerea) in velike bele čaplje (Casmerodius albus). Na travnikih v neposredni bližini so...

pripravili: Tanja Vasilevska Jagunić, Barbara B. Skaberne 

Na pobudo sveta KS Planina je bil v petek, 2. 3. 2018 sklican zbor krajanov Planina, kjer smo projektni partnerji dobili priložnost predstaviti projekt KRAS.RE.VITA. Aktivnosti projekta se namreč odvijajo na dveh projektnih območjih: na Planinskem Polju in na Cerkniškem jezeru.

Zbora v KD Miroslava Vilharja v Planini se je udeležilo več kot 100 krajanov in glavni gost župan Postojne Igor Marentič. Srečanje je vodil predsednik Sveta KS Planina, g. Pavel Malc.

Poleg ostalih aktualnih zadev, ki se dotikajo novih pridobitev za prebivalce ob Planinskem polju, je bil namen zbora seznanitev krajanov z evropskim projektom KRAS.RE.VITA. Ob podpori župana smo predstavniki projektnih partnerjev (dve predstavnici Občine Postojna, dva predstavnika Zavoda znanje Postojna in predstavnice Notranjskega parka) predstavili aktivnosti projekta na Planinskem polju. Predstavili smo cilje projekta in orisali infrastrukturo, namenjeno predvsem obiskovalcem, ki bo prebivalcem predstavljala razbremenitev pritiska na privatna zemljišča, hkrati pa bo obiskovalce...

Na spodnji povezavi objavljamo razpis za dve novi delovni mesti za delo na projektu KRAS.RE.VITA.

Razpis za prosto delovno mesto - tehnični delavec V (I)